Podjetja bolj vestno obdelujejo trge, da bi jih osvojila

»Opažamo, da se podjetja bolj osredotočajo, ko se lotevajo iskanja novih trgov. Če so morda pred krizo še poskušali srečo na več trgih hkrati, se zdaj zelo natančno vprašajo, kam bodo vložili denar, da bi lahko izkoristili dejanske priložnosti na potencialnih novih trgih,« je v pogovoru za Delo povedal Aleš Cantarutti, direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS.

Z drugačnim ravnanjem se podjetja prilagajajo na spremenjene okoliščine v času krize. »Če je kriza za kaj koristna, potem je to zato, ker spodbuja podjetja, da se združujejo, da vidijo skupne sinergije in iščejo nove priložnosti, pri čemer jim poskušamo pomagati,« meni sogovornik.

Sicer pa spadajo izvozniki po oceni gospodarske zbornice med najbolj trdožive dele slovenskega gospodarstva. Leta 2012 je 14.600 izvoznikov svoj izvoz iz leta 2011 preseglo za 7,7 odstotka, za 10,7 odstotka pa so presegli ustvarjeni promet 12.141 izvoznikov iz leta 2008. Prihodki na tujem trgu so leta 2012 za 4,5 milijarde evrov presegli raven iz leta 2010 in za 2,6 milijard evrov raven iz leta 2008, je GZS ugotovila v eni od svojih nedavnih študij.

In katere so spremembe pri izvoznih tokovih, ki jih opažajo na zbornici? »Zanimivo je, da nam upada izvoz v Nemčijo, ki je naš največji trg. V prvih šestih mesecih je Slovenija v Nemčijo izvozila 2,7 odstotka manj, kar pomeni, da ne izkoriščamo najbolje gospodarske rasti, ki jo beležijo, je pa res, da se spreminja tudi struktura nemškega izvoza,« pravi Cantarutti.

Nemčija je za nas pomembna tudi zato, ker slovenska podjetja sodelujejo z mednarodno aktivnimi nemškimi izdelovalci končnih proizvodov kot podizvajalci. Če se izvoz končnih izdelkov zmanjša, ali pa principal poišče druge dobavitelje, se naš izvoz zmanjša. »Povsem mogoče, da se nekaj podobnega dogaja. Izjema pa je tu avtomobilska industrija; mislim, da je Slovenija tu še vedno močno prisotna,« meni sogovornik.

Po oceni GZS postaja vse bolj pomemben trg Avstrija, upada pa naš izvoz na območje nekdanje Jugoslavije. »To je slab trend. Prvi vzrok je kriza na teh trgih. Drugi, nič manj pomemben, pa je, da s severa močno prodirajo Avstrijci in Nemci, z juga pa Turki. Zadnji ogromno vlagajo na to območje. Mi pa izgubljamo prevladujoči položaj, ki smo ga imeli leta. Tako je tudi po naši krivdi, saj smo se velikokrat vzvišeno vedli do teh trgov in nam je bilo samoumevno, da kupujejo naše blago,« poudarja sogovornik.

Eden najbolj dinamičnih trgov je Rusija – šesta po velikosti, v prvih šestih mesecih pa je izvoz tja zrasel za 18 odstotkov. Vendar je tu pomembnih nekaj podrobnosti – izvozno so večinoma močna podjetja, ki z Rusijo poslujejo že dolgo (Krka, Helios, Lek, Gorenje, Trimo), novih vstopov na ta trg pa je malo. »Rusija je zahteven trg, čeprav so vstopili v WTO, se pri določenih zadevah zapirajo,« ponazarja sogovornik.

Razveseljiv je tudi podatek za Kitajsko, ki je v prvih šestih mesecih dosegla 18-odstotno rast – resda pa je vsota majhna, 70 milijonov. »To je trg, ki se zelo krepi in mislim, da je za naša podjetja dobra priložnost, da si tam ustvarijo položaj. Upoštevati pa je treba, da je število podjetij, ki so sposobna izvažati na Kitajsko, omejeno.«

GZS še opozarja, da se naša podjetja zadržano lotevajo drugih rastočih trgov. Zbornica poskuša svojim članom na tem področju pomagati z organizacijo obiskov gospodarskih delegacij, z ustanavljanjem bilateralnih poslovnih svetov, poudarjajo pa tudi progam Go International.