Podjetja previdna pri sklepanju večjih poslov z Rusijo

Ljubljana – Rusija je za slovenske izvoznike šesti najpomembnejši izvozni trg. Vse pomembnejše pa v zadnjih letih postaja tudi investicijsko sodelovanje, tj. vstop ruskih investitorjev v turistični in bančni sektor. V slovenskih podjetjih zato pričakujejo, da bo slovenska politika tudi v prihodnje zagovarjala politiko okrepljenega dialoga do Rusije in sprejetje ostrejših sankcij kot zadnjo možnost ob morebitnem zaostrovanju konflikta med Rusijo in Ukrajino.

O tem bodo razpravljali tudi v ponedeljek na drugem rednem letnem srečanju članov slovensko-ruskega poslovnega sveta (prvo srečanje je bilo 2. junija 2011) z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. Srečanje je namreč namenjeno pregledu aktualnega dogajanja na področju gospodarskega in širšega sodelovanja med Slovenijo in Rusijo, tudi zaradi najnovejših razmer v Ukrajini.

Po doseženi rekordni blagovni menjavi med Slovenijo in Rusijo v lanskem letu (izvoz v višini milijarde in 18 milijonov evrov, uvoz v višini 451,5 milijona evrov) se trgovanje med državama letos zmanjšuje. V prvih treh mesecih so slovenska podjetja na ruski trg izvozila za dobrih sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, še večji padec, za kar 23,5 odstotka, pa je bil v tem obdobju pri uvozu blaga iz Rusije. Pomembnejši slovenski izvozniki na ruski trg so Lek, Krka, Gorenje, Iskratel, Helios, Juteks, Savatech, Droga Kolinska, Comita, Letrika, Hidria IMP Klima, Gostol-Gopan, Riko, Trimo, Eti, Duol, Bosio in Lisca.

Zaostrene gospodarske razmere in negotovost, ki jo prinaša rusko-ukrajinski spor, vse bolj občutijo tudi slovenski izvozniki. Gospodarstveniki se najbolj bojijo stopnjevanja gospodarskih sankcij EU proti Rusiji, zato se morajo v podjetjih pripraviti tudi na ta scenarij. Težko je oceniti, kakšne posledice bi za slovensko gospodarstvo imelo zaostrovanje omejevanja gospodarskega sodelovanja z Rusijo, nedvomno pa bodo zlasti največji slovenski izvozniki, ki so že tradicionalno tesno povezani z ruskim trgom, sankcije močno občutili. Te trenutno neposredno večinoma ne vplivajo na poslovanje slovenskih podjetij na ruskem trgu, a se je zaradi negotovih pričakovanj, zmanjšanega povpraševanja na ruski strani in zmanjšane vrednosti rublja v prvih mesecih letošnjega leta izvoz v Rusijo pričakovano zmanjšal. Podjetja so še bolj previdna zlasti pri sklepanju večjih poslov, tveganja pa se povečujejo tudi z nič kaj spodbudnimi podatki o rasti ruskega gospodarstva v letošnjem letu.

Poslovanje z Ukrajino ne bo zamrlo

Ključni izvozniki na ukrajinski trg so namreč podjetja, ki večinoma izvažajo tudi v Rusijo, zato še z večjo zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje na Krimskem polotoku oziroma v Ukrajini. Ukrajina je bila v letu 2013 med 20 najpomembnejšimi izvoznimi trgi slovenskega gospodarstva, pričakovanja podjetij za letos pa so razumljivo nekoliko skromnejša. Slovenska podjetja so v enajstih mesecih lani v Ukrajino izvozila za dobrih 220 milijonov evrov blaga, kar je za 11,5 odstotka več glede na enako obdobje leta 2012. Zaradi zaostrenih varnostnih razmer, negativnih pričakovanj in finančnih težav Ukrajine so pričakovanja slovenskih podjetij glede prodaje na ukrajinski trg v letošnjem letu manj optimistična.

Kljub temu pa po besedah direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Aleša Cantaruttija na GZS ne pričakujejo, da bo poslovanje zamrlo; prav nasprotno, saj se tudi v zaostrenih razmerah, ki zahtevajo veliko previdnosti, pojavljajo poslovne priložnosti. Slovensko-ukrajinski poslovni svet (ustanovljen je bil 10. septembra 2013) bo zato po njegovih besedah letos nadaljeval načrtovane aktivnosti, ki pa bodo prilagojene zdajšnjim razmeram na trgu.

Napotki za slovenske izvoznike

Trenutno pripravljajo spletno stran in katalog članov sveta slovenskih izvoznikov, ki ga bodo posredovali ukrajinskim partnerjem, po Cantaruttijevih besedah pa bodo sledile tudi predstavitve priložnosti slovenskega gospodarstva v posameznih regijah. Podjetja pa se lahko glede trenutnega dogajanja in težav, s katerimi se ubadajo izvozniki v Ukrajino, pa tudi glede poslovnih priložnosti obrnejo na Tarasa Prytulo (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.), ekonomskega svetovalca na slovenskem veleposlaništvu v Kijevu (http://www.kiev.embassy.si/). Informacije o gospodarskem dogajanju in poslovnih priložnostih v Ukrajini pa lahko dobijo tudi na ukrajinsko-slovenskem združenju podjetnikov (http://www.subactivity.com/).