Kako konkretno se v podjetjih kažejo težave zaradi prezadolženosti?
»Podjetja s slabšo boniteto imajo zelo omejen dostop do kreditov pri bankah, če jih dobijo, so obresti zelo visoke, zahteve za zavarovanja na meji sprejemljivega. Dobavitelji pa od njih zahtevajo avanse .... Manevrski prostor za poslovanje, vlaganja v trge in razvoj so skrajno omejena. Namesto da bi operativni dobiček povečevali, se vrtijo v spirali prezadolženosti navzdol. Znajdejo se na robu insolvenčnosti, ko bi morali vstopiti odgovorni lastniki z novim kapitalom ali lastništvo prepustiti novim. Pa se s to odločitvijo odlaša v upanju, da se bodo razmere izboljšale. Le redkim se to zares zgodi. Dolgo odlašanje z odločitvijo naredi veliko škode – podjetju, zaposlenim, bankam, tudi državi.
Kako dolgo bo še trajalo, da se bodo tudi podjetja s potencialno zdravimi poslovnimi programi razdolževala pod pritiskom tega, da so banke zmanjšale posojilno aktivnost?
Primerno zadolžena podjetja z dobrim poslovanjem nimajo težav pri pridobivanju oziroma podaljševanju kreditnih linij. Težava je velikokrat, ko je dobro podjetje del holdinga, ki mu izčrpa večino denarnih tokov prek dividend ali transfernih plačil. Tako tudi dobro podjetje sčasoma postane manj konkurenčno, če mu ne preostane dovolj za investicije in se težave širijo naprej po sistemu.
Kako naj bi država in Banka Slovenije stimulirali banke, da posojajo več?
Vsekakor nas pri tem omejujejo predpisi evropske komisije in ECB. Na inovativnem programu posojanja malim in srednjim podjetjem intenzivno dela ECB. Pričakovati je, da bo to dalo podporo tudi našim podjetjem.
Kako pa naj vemo, da bodo novi projekti, za katere bodo podjetja dobila denar, uspešni in torej ne bodo iz tega spet nastale slabe terjatve?
To je odvisno od kakovosti menedžmenta in motivov lastnikov podjetij, na drugi strani tudi od odločitev bank. Če bomo pretrgali nezdravo razmerje med državnim lastništvom podjetij in bankami na drugi strani, bomo lahko bolj prepričani, da bo takpnih projektov v prihodnje manj.













