Priložnost, a jo moramo znati izkoristiti

 Za razvitejšimi državami zaostajamo nekaj let in celo kriza ni povzročila velikih selitev IT-storitev

Objavljeno
08. september 2013 17.52
MIran Varga, gospodarstvo
MIran Varga, gospodarstvo
Pred desetletji smo imeli računalniške sobe, nato strežnike, na prelomu tisočletja so postali priljubljeni podatkovni centri. Danes imamo opraviti s precej bolje zvenečo besedno zvezo – računalništvom v oblaku. Jan Bervar, direktor tehnološke strategije v družbi NIL, je prepričan, da na storitvah računalništva iz oblaka temelji prihodnost panoge. V pogovoru nam je zaupal, da tehnologije in rešitve z omenjenega področja prinašajo vrsto priložnosti, a le, če jih znamo izkoristiti.

Kako so slovenska podjetja sprejela ponudbo storitev računalništva v oblaku?

Slovenske organizacije so tehnološko v povprečju precej konservativne in rade čakajo, da nove pristope pred njimi preizkusi nekdo drug. Takšen pristop je včasih sicer smiseln, vendar prepogosto pomeni, da zamudimo vlak do večje produktivnosti in konkurenčne prednosti. To je očitno predvsem pri tehnologijah, ki so prav gotovo ključne za napredek poslovanja, tudi z računalniškim oblakom. V primerjavi s primerljivimi ali razvitejšimi državami zaostajamo za nekaj let in celo kriza ter posledično nuja po zmanjševanju stroškov nista povzročili velikih selitev informacijskih storitev v oblak.

Kaj se najpogosteje seli v oblake in zakaj?

Med podjetji bi posebej omenil tri najpogostejše primere: manjše organizacije, ki nimajo svojemu poslovanju prilagojene IT; večje organizacije, kjer preprosti procesi, ki jih selijo v oblak, niso kritični, ter podjetja start-up, ki imajo dovolj preproste storitve, da jih lahko prilagodijo oblačni tehnologiji. Prvi se selijo zato, ker bodo storitve v oblaku večinoma cenejše, bolj zanesljive ter bolj varne, kot če bi jih izvajali sami, saj za to nimajo potrebnega znanja. Drugi predvsem zaradi zmanjševanja stroškov, tretji pa zato, ker nimajo obstoječih storitev, ki bi jih morali ob prenosu spreminjati. Zadnjim oblak nudi model sprotnega plačila storitev (angl. pay-as-you-go) brez začetne naložbe, kar ustreza njihovemu poslovnemu modelu.

Po čem se NIL razlikuje od preostalih domačih (in morda tujih) ponudnikov? Kakšna je vaša dodana vrednost?

NIL je v zadnjih 15 letih razvil sposobnost načrtovanja, izdelave ter upravljanja visoko varnih in zanesljivih sistemov IT, kar se kaže v našem sodelovanju z večino ključnih slovenskih velikih podjetij in številnimi ponudniki storitev v tujini. Med domačimi ponudniki IT, pa tudi širše v regiji, nudimo in dokazljivo zagotavljamo najvišji nivo storitev (SLA), s katerimi zagotavljamo izjemno visoko zanesljivost poslovanja naših strank. To znanje smo že leta 2008 začeli prenašati v svoje storitve računalništva v oblaku, kjer smo letos uvedli novo storitev FlexIT, ki je naš paradni konj infrastrukture (IaaS) in platforme (PaaS) kot storitev za zahtevne stranke. Pri storitvi FlexIT ponujamo kombinacijo izjemno visoke varnosti, zanesljivosti ter prilagodljivosti, in to ne le na papirju, temveč s popolno transparentnostjo delovanja ter s skoraj fanatično zavezanostjo kakovosti storitev, potrjeno od številnih strank.

Je javni oblak lahko primerna rešitev tudi za zahtevna poslovna okolja?

Značilnost zahtevnih poslovnih okolij je predvsem jasno izražena potreba po prilagojenosti funkcionalnosti, varnosti ter zanesljivosti ključnih IT-storitev poslovnemu procesu. Vse te lastnosti so navzkriž s filozofijo javnega oblaka, ki temelji na visoki standardizaciji in storitvah, ki si prizadevajo ustreči čim širšemu naboru strank. Sam javni oblak pogosto primerjam z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki. Ravno s tem namenom smo ustvarili storitev FlexIT, saj menimo, da so vse obstoječe rešitve na trgu za zahtevna okolja nesprejemljiv kompromis: zahtevne stranke silijo v standardizacijo na področjih, kjer to pogostno ni smiselno oziroma bi bil prehod v oblak predrag, so veliko premalo transparentne (s populističnimi izjavami tipa »naš oblak je popolnoma varen« brez kakršnihkoli zavez) ter omogočajo veliko manjšo zanesljivost kot trenutni zasebni sistemi IT zahtevnih strank.

Oglašujete stoodstotno udobje v oblaku. Kako to udobje doživljajo uporabniki?

Stoodstotno udobje, ki ga oglašujemo kot ključno sporočilo storitve FlexIT, razumemo kot brezskrbnost uporabnikov, saj jim zagotavljamo miren spanec na treh ravneh: z našo prilagodljivostjo storitev njihovim procesom jim ni treba bistveno spreminjati svojih storitev pri prenosu v oblak; z veliko varnostjo in transparentnostjo jim omogočamo, da popolnoma razumejo in z nami obvladujejo varnostna tveganja ob prehodu v oblak; z izjemno veliko zanesljivostjo (in izjemno kratkim zagotovljenim časom odprave napak) zagotavljamo, da bodo njihove storitve delovale popolnoma v skladu z njihovimi zahtevami.

Bolj kot sama platforma se za učinkovitost poslovanja zdijo pomembne same aplikacije in storitve. Delate tudi v tej smeri?

Strinjam se, da teoretično najem aplikacij in storitev po modelu SaaS v oblaku nudi največje prihranke, hkrati pa sili organizacije v standardizacijo in prilagajanje svojih poslovnih procesov ponudniku aplikacije. Za manjše organizacije je to večinoma sprejemljivo, saj njihovo poslovanje ni kompleksno in ne zahteva nenehnih prilagoditev – s tem namenom smo leta 2009 tudi uvedli storitev FlipIT, ki je paket vseh storitev IT (oziroma zaokrožen šopek storitev SaaS), ki jih po našem mnenju potrebuje manjše podjetje. Za večje oziroma zahtevnejše organizacije pa verjamemo, da je za prehod v oblak trenutno očitno najugodnejši pristop PaaS ali IaaS, zato tudi rešitev FlexIT temelji na njiju.

Kako sicer NIL vidi prihodnost računalništva v oblaku?

V naši kristalni krogli se bo računalništvo v oblaku kratko- in srednjeročno jasno profiliralo na javne in zasebne oblake oziroma uporabo mešanice obeh. V svetu potrošnikov in majhnih oziroma preprostih organizacij bo javni oblak osnovna oblika zagotavljanja informacijskih storitev, medtem ko bodo v svetu večjih oziroma kompleksnejših organizacij njihove ključne procese podpirali zasebni oblaki ali pa butični, takim organizacijam prilagojeni ponudniki javnega oblaka.

Kaj bi svetovali organizacijam, ki razmišljajo o selitvi v oblak? Na podlagi česa naj se odločijo za ta korak?

Za začetek naj organizacije naredijo inventar svojih poslovnih procesov ter v njem izberejo procese, ki so za poslovanje nekritični in kjer prehod v oblak nudi potencialno visoke prihranke. Za izbrane procese naj določijo nivo varnosti in zanesljivosti, ki ga proces potrebuje, ter ocenijo stroške, povezane s spremembami procesa pri prehodu v oblak. Nato naj na podlagi teh podatkov izberejo ponudnika, ki omogoča najboljši sklop storitev in zagotovil za izbrane procese.