Primernost Medje na tehtnici nadzornikov

Ljubljana – Nadzorni svet NLB je na sobotni izredni seji sklenil, da bo čim prej ocenil primernost predsednika nadzornega sveta NLB Franceta Arharja in predsednika uprave Janka Medje glede na spremenjene predpise Banke Slovenije, ki veljajo od 7. septembra.

Pravna podlaga za odločanje nadzornikov NLB o primernosti vodilnih v banki temelji na sklepu sveta Banke Slovenije s 30. avgusta, ki je na podlagi smernic Evropskega bančnega organa (EBA) sprejel spremembe in dopolnitve petih podzakonskih predpisov, ki se nanašajo na ocenjevanje primernosti članov uprav in nadzornih svetov v bankah in hranilnicah. »Predpisi določajo, da morajo poslovne banke sprejeti in izvajati politike, v katerih bodo določeni kriteriji ugleda, izkušenj in upravljanja, ki jih bodo morali izpolnjevati kandidati za člane uprav in nadzornih svetov. Ti kriteriji bodo predstavljali tudi vsebinsko izhodišče za vse subjekte, vključno z lastniki bank in hranilnic, ki sodelujejo pri predlaganju, izbiri ali imenovanju kandidatov za navedene funkcije. To naj bi prispevalo h krepitvi korporativnega upravljanja v bankah in hranilnicah,« so poudarili v Banki Slovenije.

Preiskava usmerjena v Unicredit

Povedano drugače, nadzorniki NLB bodo zdaj – v precedenčnem primeru za slovensko bančništvo – preverili, ali sta Janko Medja in France Arhar po anonimni prijavi, ki je sprožila kriminalistično preiskavo, še dovolj primerna in ugledna, da opravljata svoji funkciji v banki. Njun položaj se sicer razlikuje, saj prvi po naših podatkih nastopa kot osumljenec, drugi pa kot priča v postopku. V igri je zdaj več scenarijev: poznavalci ugotavljajo, da bi lahko bilo s stališča ugleda banke občutljivo, da ima predsednika uprave, ki je, čeprav povsem nedolžen, v kriminalistični preiskavi. Eden od možnih scenarijev bi tako bil, da bi Medja sam odstopil kot predsednik uprave, s čimer bi razbremenil banko vsaj v obdobju trajanja preiskave, hkrati pa bi ostal na visokem, a manj izpostavljenem položaju v banki. O tem se bodo nadzorniki NLB zdaj odločili »v najkrajšem možnem času«.

Predsednik uprave NLB Janko Medja je bil po seji nadzornikov sicer jasen: »Sum, ki je naveden v anonimni prijavi, je povsem neutemeljen. Tudi nadzorni svet je zdaj podprl domnevo, da je človek nedolžen, dokler ni obsojen. Nadzorniki bodo na podlagi pred kratkim sprejetih standardov Banke Slovenije, ki veljajo za člane nadzornih svetov in uprav, preverili primernost. Korektno je, da bodo tako v primeru dr. Arharja kot v mojem primeru preverili, ali tovrstni postopki vodilne kakorkoli diskvalificirajo, da bi bili primerni za opravljanje funkcije. Sam vsebinsko trdim, da za to ni nobene podlage. Menim, da strokovno in pošteno opravljam svoje delo in ga lahko opravljam še naprej. Kam pa pridemo, če nekdo napiše in nekam pošlje neko anonimko, potem pa bi zaradi tega – dokler se zadeva ne razčisti – kar odstopale uprave.« Medja je še dodal, da je »sam samo majhen delček veliko večje preiskave na več lokacijah, ki je očitno usmerjena proti skupini Unicredit«.

Izločitev iz postopkov

Medja se je sicer odločil, da se takoj izloči iz vseh poslovnih odločitev glede prodaje Mercatorja Agrokorju, uprava NLB pa bo v nespremenjeni sestavi in z nespremenjenimi pooblastili nadaljevala svoje delo. To sta bili še dve glavni sporočili s seje nadzornikov, ki je bila sklicana po Medjevem celodnevnem zaslišanju v petek. Kot smo že poročali, so preiskovalci NPU Medjo pridržali po anonimni prijavi, ki mu očita okoriščanje z notranjimi informacijami pri prodaji delnic Mercatorja v času službovanja v upravi banke Unicredit Slovenija. Prav tako je bil kot priča zaslišan tudi France Arhar, nekdanji predsednik uprave omenjene banke, ki je pojasnil, da nima in nikoli ni imel Mercatorjevih delnic, zanikal pa je tudi, da bi Unicredit za svoj račun kupoval delnice te trgovske družbe.

Sicer pa je Medja še poudaril, da »stranke NLB lahko mirno spijo« in da je po zaslišanju prejel vsaj sedemdeset SMS-sporočil podpore od strank, ki so mu sporočale, da mu verjamejo in zaupajo v banko. »Ne obsojajmo se po medijih, v Sloveniji se je to zgodilo že prevečkrat. Tisti, ki imamo neko odgovornost, pa moramo biti tudi sami korektni, da povemo, ali smo kaj narobe naredili. Če nismo, pa si tudi ne bomo dovolili, da nas ustrahujejo z nekimi anonimkami. To banko je treba očistiti in prekiniti stare prakse – pri tem smo marsikomu stopili na žulj. Sicer pa sem bil pozitivno presenečen: kriminalisti so bili strogi, strokovni in korektni, po drugi strani pa so mi pri zbiranju dokumentacije zelo pomagali tudi sodelavci v banki.«