Tiskane izdaje
Napovedano privatizacijo slovenskega državnega premoženja v svoji novi strategiji podpira tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), kjer pozorno spremljajo dogajanje v naši državi. Ugotavljajo, da so bile reforme in tuje naložbe v Slovenijo v zadnjih letih zelo omejene, zato je nujno, da slovenska vlada nadaljuje sprejemanje načrtovanih reform.
Privatizacija bo test vladne zavezanosti k sprejetju reform, je poudaril Jean Marc Peterschmitt. Spomnil je, da je bilo v Sloveniji v preteklosti veliko spornega korporativnega upravljanja, in poudaril tudi veliko prepletenost med politiko, podjetji in bankami; vse to, skupaj s šibko finančno disciplino in neustreznimi postopki prodaje državnega premoženja, je privedlo do nazadovanja produktivnosti in konkurenčnosti domačih podjetij.
Vsaj ena dokončana privatizacija bo zato tudi pomembno znamenje tujim vlagateljem, da je Slovenija varno okolje za tuje investicije, vendar se morajo vsi deležniki – tudi banke – zavedati, da bo privatizacija tudi boleč proces. Globalno okolje se je namreč spremenilo, padle so tudi vrednosti premoženja, ki ga prodajamo. Še drugače: pri prodajah se bo treba sprijazniti s prevrednotenjem državnega premoženja oziroma izgubami, a to je cena, ki jo je treba plačati.
Ugledni gost EBRD je poudaril tudi pomen finančnega prestrukturiranja zadolženega slovenskega gospodarstva. Poleg sanacije bank je to področje ena glavnih nalog naše države, v zvezi z upravljanjem državnih podjetij pa je poudaril pomen državnega holdinga.
»Zdaj je preveč igralcev in glasov, ki govorijo o upravljanju državnega premoženja, zato je prenos premoženja na državni holding ena ključnih reform,« je med drugim poudaril Peterschmitt.
Droste: Ura je pet
»Če ne prodamo zdaj, kdaj pa bomo in koliko bo podjetje vredno potem,« je zbrane poslovneže povprašal generalni direktor Hella Saturnus Christof Droste. Spomnil je, da je bilo leta 2008 v Sloveniji veliko govora o prodaji Telekoma Slovenije, a kupčije na koncu ni bilo. »Cena je bila takrat kar dobra, zdaj pa je podjetje vredno precej manj,« je ugotovil Droste.
Direktor Hella Saturnus še vedno verjame, da je Slovenija zanimiva za tuje investitorje, vendar se s privabljanjem svežega kapitala mudi, saj je ura zdaj pet minut do dvanajste. »Javni tenderji za prodajo bodo pripravljeni čim prej,« mu je odgovoril šef direktorata za turizem Marjan Hribar. Tudi Hribar meni, da je Slovenija pri privatizaciji zamudila že nekaj priložnosti, še posebno ko je bila vzhajajoča zvezda med novimi članicami EU. »Zato je skrajni čas, da nehamo govoriti in da ukrepamo,« je poudaril Hribar.
Najpomembnejši cilj privatizacije Droste vidi v generiranju novih delovnih mest, še zlasti v času, ko ima Slovenija več kot 100.000 brezposelnih; vendar pa prinaša privatizacija tudi tveganja. Vedno namreč obstaja možnost, da na primer konkurent kupi podjetje in potem zapre proizvodnjo, »zato je treba iskati partnerja s strategijo«, je še opozoril Droste.
Prenos slabih posojil
Največji problem domačega gospodarstva je prevelika zadolženost podjetij, zato je vlada sprejela nekatere sistematične ukrepe za finančno prestrukturiranje gospodarstva. Dodatne ukrepe naj bi po napovedih premierke sprejeli v kratkem. Vse je pripravljeno tudi za prvi prenos slabih posojil na t. i. slabo banko, kar naj bi se zgodilo še pred koncem leta, je še dejala premierka.
