Tiskane izdaje
Ker bodo pokojnine iz državne blagajne predvidoma vse nižje, drugi pokojninski steber pa tega upada ne rešuje dovolj, je pomen varčevanja v tretjem pokojninskem stebru čedalje večji. Dodatno pokojnino iz tega naslova si lahko zagotovimo tudi s sklenitvijo rentnega zavarovanja (RZ).
Podobno kot pokojninsko varčevanje v drugem stebru lahko tudi RZ kot produkt razdelimo na dve obdobji. V prvem zavarovanci praviloma daljši čas vplačujejo sredstva, v drugem pa so na tej osnovi upravičeni do določene mesečne rente. Doba vplačevanja in višina premij sta odvisni predvsem od sklenitelja, pri nekaterih zavarovalnicah denimo lahko vlagamo že deset evrov na mesec, varčujejo pa lahko tudi že štirinajstletniki.
Večina zavarovalnic pri tem ne zaračunava vstopnih ali drugih stroškov, je pa smiselno, da smo na to pozorni. Stroški naj bi bili sicer že vključeni v informativne izračune zajamčenih rent glede na višino premij, ki jih pripravijo zavarovancem.
Med vplačevanjem premije v RZ zavarovanec drugače kot pri življenjskih zavarovanjih praviloma ni zavarovan za primer smrti. Če umre, zavarovalnica upravičencu izplača skupen znesek vplačanih premij in pripisan donos. Smiselno je preveriti, ali pri tem obračuna dodatne stroške – znašajo lahko tudi pet odstotkov sredstev.
Zavarovancem, ki umrejo zaradi nezgode, pri Merkur zavarovalnici izplačajo še dodatna sredstva v višini 2500 evrov. Adriatic Slovenica pri Aktivni renti AS v primeru zavarovančeve smrti prevzame plačevanje njegovih premij, po izteku varčevanja pa izplačuje rento osebi, ki jo je zavarovanec določil za upravičenca.
Če sklenitelj produkt kupi pri Skladu obrtnikov in podjetnikov (SOP) ter izbere opcijo družinske pokojnine, se ne glede na to, ali zavarovanec umre med plačevanjem premije ali izplačilom rente, renta naprej izplačuje upravičencu – in sicer do takrat, ko bi zavarovanec (če bi še živel) doživel 78 let.
Pri večini RZ je donos na vplačana sredstva zajamčen. Drugače je med drugim pri Aktivni renti AS, saj ima zavarovanec večji del premije možnost naložiti v sklade z različno tveganimi naložbenimi politikami.
Renta se lahko izplačuje dosmrtno ali se deduje
Zavarovalnice ponujajo več načinov izplačevanja rente. Lahko je doživljenjska ali pa časovno omejena na določeno obdobje. Ponavadi zavarovanci lahko izberejo tudi možnost, da je v okviru zajamčenega obdobja renta dedna in jo po njihovi morebitni smrti prejema upravičenec.
Nimamo pa pri vseh zavarovalnicah na voljo vseh možnosti. Pri NLB Viti je tako doba izplačevanja omejena na obdobje od treh do desetih let, v primeru smrti zavarovanca pa se dedičem vselej izplača do tedaj še neizplačani del privarčevanih sredstev.
Ker zavarovalnice rente lahko izplačujejo zelo dolgo, je pomemben dejavnik, ki bi ga morali upoštevati, kako (če sploh) prilagajajo višino rente. Da rentam po začetku izplačevanja pripisujejo tudi ustvarjeni dobiček na sredstva v skladih, so nam potrdili pri Wiener Städtische zavarovalnici, SOP, Zavarovalnici Triglav in Zavarovalnici Maribor.
Pri varčevanju za pokojnino ima omejen dostop do vplačanih sredstev svoje prednosti– zaradi izogibanja potrošniškim impulzom –, po drugi strani pa je to lahko težava, če bi vplačana sredstva nujno potrebovali. Otežen in predvsem stroškovno zelo neugoden dostop do vloženega denarja je tudi zaradi tega veliko negodovanja sprožil že med varčevalci v naložbenih življenjskih zavarovanjih.
Zavarovanci pri večini ponudnic, od katerih smo prejeli odgovore, prva leta od začetka vplačevanja premij sploh ne morejo dostopati do sredstev. Pozneje je to mogoče, a zavarovalnice obračunajo izstopne stroške tudi do pet odstotkov privarčevanih sredstev. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na morebitno obdavčitev.
Če sredstva počrpamo prej kot v desetih letih po sklenitvi zavarovanja, moramo plačati 6,5-odstotni davek od prometa zavarovalnih poslov in, če smo v zavarovanje vplačali več, kot smo iz njega dobili, tudi 25-odstotni davek na ustvarjeni dobiček.
Zavarovanci si pri večini zavarovalnic lahko premislijo in po obdobju vplačevanja premije od zavarovalnice namesto rente zahtevajo izplačilo v enkratnem znesku. Pri Wiener Städtische in Merkur zavarovalnici pravijo, da pri tem nimajo dodatnih stroškov, pri Adriatic Slovenici pa obračunajo provizijo v višini odstotka privarčevanih sredstev. Pri Zavarovalnici Triglav lahko iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja zavarovanci na ta način dvignejo največ polovico sredstev, pri tem ne obračunajo dodatnih stroškov. V SOP enkratno izplačilo sredstev ni predvideno.
