SID banka bo prvič neposredno financirala obratni kapital

Prvi dve kreditni liniji za financiranje malih in srednjih podjetij v okviru novega programa ukrepa finančnega inženiringa, po katerem bo na voljo 375 milijonov evrov za financiranje obratnega kapitala in 125 milijonov za financiranje naložb ter raziskav in razvoja, namerava SID banka objaviti do konca tega tedna, je povedal Saša Keleman, direktor oddelka za banke in razvoj produktov.

SID banka potreb po obratnem kapitalu podjetij doslej ni financirala neposredno. Kako se ta preobrat ujema s siceršnjo vlogo banke, ki naj bi podpirala predvsem razvojne projekte? Je tako zaradi krize oziroma zapletenih razmer na bančnem trgu?

Lahko bi tako rekli. Doslej je SID banka financiranje obratnega kapitala izvajala prek poslovnih bank, zdaj pa se bomo tega lotili neposredno. Ne gre samo za odziv na tržno vrzel, ki jo pokrivamo, ampak tudi za to, da se je država vključila s svojimi sredstvi in sprejela odločitev, da pri pomoči podjetjem naredi premik od financiranja z nepovratnimi sredstvi k financiranju s povratnimi, se pravi krediti. S tega vidika nikakor ne gre za izrivanje oziroma konkuriranje poslovnim bankam. To linijo bomo še naprej izvajali v sodelovanju z njimi, predvsem del za financiranje naložb in razvoja. To je samo odziv na dodatno ugotovljeno tržno vrzel in na razmere v gospodarstvu, kakršne so.

Je tak odziv potreben tudi zato, ker nekako vsi opažamo, da imajo poslovne banke težave s kreditiranjem, podjetja pravijo, da je težko dobiti posojila. Je to vrzel, o kateri govoriva?

Da. Dejansko je naša funkcija zagotavljati komplementarnost. Tista podjetja, ki bodo lahko dobila financiranje pri bankah, si bodo še vedno zagotovila vire tam. Gre za presežno povpraševanje, ki ga želimo tako pokriti in s tem zapolniti vrzel. Gre tudi za zagotavljanje primerljivih pogojev. Ena bistvenih značilnosti tega ukrepa je, da s kombinacijo virov sklada in delitve tveganj podjetjem lahko zagotovimo financiranje po obrestnih merah euribor plus do tri odstotke. To pa je raven, pri kateri se tudi država ne more zadolževati.

Bodo imela prednostni dostop do tega vira podjetja, ki se pri poslovni banki ne morejo zadolžiti?

Ne. Kriteriji bodo za vse enaki. V objavo kreditnih linij bodo vključena osnovna merila, ki jih mora podjetje izpolniti, da se uvrsti v presojo za pridobitev posojila. Sestavljena so iz finančnih in nefinančnih kriterijev. Pričakujemo, da tudi zaradi omejitve mogočih odobrenih zneskov ne bomo pokrili vseh potreb, ampak res samo presežno povpraševanje. Med pogoji pa ne bo tega, da mora biti podjetje zavrnjeno pri drugi banki, da lahko pride k nam po financiranje.

Verjetno glede na široko oblikovane pogoje in nizko obrestno mero pričakujete velik naval?

Zanimanje podjetij bo najbrž res veliko, zato smo se hkrati s pripravo ukrepa v banki zelo dobro pripravili tudi na povečano povpraševanje.

To najbrž pomeni, da zdaj sami ocenjujete boniteto prosilcev za posojila?

Tako je. Pri vseh štirih linijah bo temelj za presojo ocena podjetja, pri tistih dveh, ki sta namenjeni tudi financiranju projektov, pa poleg tega še presoja projekta. Tega bomo še naprej ocenjevali v sodelovanju s partnerskimi bankami. V linijah za financiranje naložb, zaposlovanja, raziskav in inovacij bomo uvedli še nov princip sodelovanja z bankami, to bo delitev tveganja med nami in bankami.

Kdaj pa bosta ti liniji razpisani?

Predvidoma do konca oktobra. Z bankami moramo uskladiti še nekaj podrobnosti.

Kakšna zavarovanja boste zahtevali od prosilcev za posojilo v programu financiranja obratnih sredstev MSP?

Takšna, ki jih podjetje lahko predloži v skladu z bančno prakso. Presojali bomo celoten znesek kredita, boniteto podjetja in v tem kontekstu tudi potrebna zavarovanja.

Sprašujem seveda zato, ker imamo zdaj težave v bančništvu tudi zaradi nezadostnih zavarovanj in slabe presoje bonitete dolžnikov. Kako bo SID to tveganje obvladala?

Del tega je že določitev kriterijev na način, ki zagotavlja, da v presojo za financiranje pridejo podjetja, ki izpolnjujejo osnovna merila finančnega poslovanja, da nimajo presežne zadolženosti, imajo ustrezen kapital in predvsem perspektivo v poslovanju. Posojali bomo takim, kjer je problem resnično samo pomanjkanje financiranja za obratni kapital. Temu bomo prilagodili tudi zavarovanja. Po prvih odzivih ne pričakujemo, da bi bilo treba spreminjati prakso, ki smo jo imeli pri financiranju doslej.

Namen tega ukrepa je torej podpreti živa podjetja, ki načeloma dobro poslujejo, imajo pa prehodne težave?

Podjetja, ki imajo trg, proizvod in je trenutno njihova največja težava ustrezno financiranje obratnega kapitala. Obratni kapital pomeni, da z njim pokrivaš likvidnostno vrzel od proizvodnje do prodaje. Če to upoštevaš, mogoče ni tako veliki poudarek na zavarovanju, pač pa na oceni, ali je podjetje sposobno izpeljati svoje načrte in ali ima ustrezne kompetence in reference.

Posojila iz novega programa bodo imela status državne pomoči. Kaj to pomeni za prosilce?

Financiranje obratnega kapitala MSP se tretira kot državna pomoč de minimis, investicijska in razvojna linija pa sodita v shemo državnih pomoči po splošnih skupinskih izjemah. Gre predvsem za to, da bo državna pomoč dana v obliki kredita, ki bo po ugodni obrestni meri. Razlika med obrestno mero, ki jo zagotovimo mi z našim financiranjem, in obrestno mero, ki jo glede na boniteto podjetja in zavarovanja kot referenčno predpisuje evropska komisija, bo za podjetje pomenila državno pomoč.

In kaj to zanje konkretno pomeni? Bodo morali, recimo, poročati o porabi tega kredita?

Poskušali bomo zagotoviti, da bo poročanje čim manj obremenjevalo končne prejemnike. V tistem delu, kjer bo SID banka delala z MSP neposredno, ga bomo delno prevzeli mi. Sicer pa je de minimis dokaj preprost, kar zadeva poročanje. Druga shema so tako imenovane skupinske izjeme. Tisto bo teklo v sodelovanju z bankami in tudi tam bomo poskušali administrativno breme čim bolj zmanjšati.

Kot vemo iz preteklih primerov, pa je tveganje tudi v tem, da sredstva kdaj niso porabljena namensko in je to državno pomoč treba vračati. Kako se boste izognili temu?

Nadzor smo poskušali vzpostaviti tudi z varovalkami, kar zadeva namen. Če ponazorim na primeru: pri obratnem kapitalu je de minimis zelo široka kategorija. Tam zadostuje izpolnjevanje osnovnih meril …

… kar bi konkretno pomenilo, da če podjetje najame posojilo za poplačilo dobaviteljev ali izplačilo plač, mora predložiti plačane fakture in dokazila, da je poravnalo obveznosti do delavcev?

Tako. Pri financiranju projektov pa že med njihovo presojo ocenimo skladnost projekta z načrti in programom podjetja. Kasneje pa s periodičnimi nadzori primerjamo realizacijo in načrtovano.

Projekt se seveda začne izvajati zato, da bo uspešen. Kaj pa, če propade in se s tem zmanjša možnost poplačila posojila?

Če propade MSP, ki ima posojilo za financiranje obratnega kapitala, je težko karkoli narediti. Drugače pa je pri financiranju investicij, tam lahko nastanejo časovni zamiki, spremembe vsebine projekta. Sicer pa se gre v restrukturiranje. Z vidika državnih pomoči je to posebno področje. Doslej je imela SID banka zelo malo projektov, ki bi bili ob državni pomoči neuspešni. V tem primeru steče tudi dialog z ministrstvom. Če pa gre za nenamensko porabo, so pravila jasna.

Državno pomoč je treba vrniti?

Seveda. Zato smo vstopne kriterije določili tako, da zmanjšamo ta tveganja na minimum, ne da bi bili pri tem potrebni dodatni nadzori.

Kako bo SID banka še ponujala podobne posojilne linije oziroma skrbela za nadomeščanje vrzeli pri kreditiranju, ki nastaja, ker imajo poslovne banke težave?

To je odvisno od izpolnjevanja ciljev in kazalnikov, ki so med nami in ministrstvom zelo jasno definirani. Preverjanje poteka tekoče, vsako leto, svoje aktivnosti pa bomo prilagajali tudi povpraševanju na trgu. Treba je upoštevati, da gre za revolving sklad. Denar plasiramo, potem ko se vrne, pa se znova uporabi. Pričakujemo, da bomo s tem ukrepom pokrili do milijarde evrov financiranja. To pa je že obseg, ki bi nekako moral pokriti trenutne potrebe na trgu.