Slovenija nima vizije razvoja energetike

Ljubljana – Predsednica vlade Alenka Bratušek je v Moskvi povedala, da je sestanek s predsednikom vlade Ruske federacije Dmitrijem Medvedjevom prvi korak v smeri dogovora za Južni tok. Medtem v Sloveniji energetiki ugotavljajo, da nimamo vizije.

V pogovorih v Moskvi sta predsednika slovenske in ruske vlade Alenka Bratušek in Dmitrij Medvedjev podprla projekt plinovoda Južni tok, ki je za Slovenijo strateškega pomena, vendar je pomembno tudi, da je usklajen z evropsko zakonodajo. Alenka Bratušek pričakuje, da bo sklenjen »skupni dogovor med Rusijo, evropsko komisijo in državami članicami«, ter poudarja, da je bil »sestanek prvi korak v smeri dogovora, ki bo omogočil čimprejšnji začetek gradnje Južnega toka«.

Projekt plinovoda bi bil namreč daleč največja ruska naložba v Sloveniji, saj je 266 kilometrov ocenjenih na milijardo evrov, delegacija Slovenije pa je v Moskvi iskala ravno možne naložbenike. Za zdaj ima majhna Slovenija več naložb v Rusiji kot velika Rusija v Sloveniji, poleg tega je slovenski izvoz dvakrat večji od uvoza iz Rusije. Kot je za Delo povzel direktor Rika Janez Škrabec, ki se je udeležil investicijske konference v Moskvi, je potencial za vstop ruskih vlagateljev na slovenski trg predvsem v finančnem, logističnem in energetskem sektorju ter v avtomobilski industriji.

Po meddržavnem sporazumu o sodelovanju Slovenije in Rusije v projektu Južni tok, ki je bil ratificiran v državnem zboru marca 2010, je spore med državama mogoče reševati le sporazumno, Rusija Slovenije ne more tožiti. Lahko pa Gazprom toži Plinovode, ki so partner v projektu, če je v njihovih pogodbah tako določilo. O očitkih evropske komisije, da meddržavni sporazumi kršijo evropsko zakonodajo, pa so mnenja v državah različna. Bolgari, denimo, trdijo, da kršitve ni, dokler plinovod ni zgrajen, certifikat za sistemskega operaterja plinovoda pa je treba pridobiti šele po tem. Štirje predstavniki Plinovodov se sicer ravno te dni z Gazpromom pogovarjajo o tehničnih podrobnostih projekta. V družbi so prepričani, da se bo vse dobro razpletlo in da projekt ni ogrožen.

Južni tok gre naprej, slovenska energetika stoji

»Energetika je temelj učinkovitosti in konkurenčnosti gospodarstva,« je povedal Danijel Levičar, direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Nujno je treba zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, s katerimi v Sloveniji proizvedemo dve tretjini energije, zanje pa na leto plačamo dve milijardi evrov oziroma sedem odstotkov BDP. »Države, ki bodo prve prepoznale priložnosti trajnostne energetike, bodo nosilke nove industrijske revolucije. Stojimo na prelomnici, zdaj je treba pripraviti načrt za prihodnost,« je dejal Levičar.

Energetski koncept do leta 2050 bo ministrstvo za infrastrukturo začelo pripravljati po sprejetju energetskega zakona, ki je v parlamentarni obravnavi in naj bi bil sprejet še letos. V Evropi se zdaj pogovarjajo o tem, da bi trojni cilj (dvajsetodstotno zmanjšanje emisij, povečanje učinkovitosti rabe energije in dvajsetodstotni delež obnovljivih virov energije do leta 2020) za leto 2030 znižali le na zmanjšanje emisij. Pri tem bo treba v energetski koncept vključiti vse energente, pri čemer je elektrike za 12 teravatnih ur, vse porabljene energije pa za 60 teravatnih ur. Na vprašanje, kako gre s tem ciljem skupaj projekt Teš 6, je Levičar odgovoril, da »ne gre«.

To je samo en primer, kako Slovenija skače in dela škodo. Igor Papič s fakultete za elektrotehniko je dejal, da brez pametnih omrežij ne bo zares učinkovite rabe energije, saj je sistemska učinkovitost neprimerno pomembnejša kot učinkovita raba energije pri končnem uporabniku. Vendar so pametna omrežja izpadla iz pogovorov. Subvencijska shema za sončne elektrarne se je izkazala za neprimerno, zato pa zdaj te projekte skoraj popolnoma ustavljamo in spet povzročamo škodo. »Ker nimamo vizije razvoja, skočimo vsakič, ko je nekaj trend, pri tem pa povzročamo škodo na drugih področjih,« pravi Papič.

Martin Novšak, direktor Gen energije, meni, da v viziji ne gre posnemati Nemčije, treba je pripraviti koncept, prilagojen slovenskim danostim. »Imamo dobro lego, vodo, daljnovode, močne povezave z drugimi državami, nekaj premoga in dobre izkušnje z jedrsko energijo,« je dejal Novšak.

Gorazd Marinček je napad na sončne elektrarne zavrnil s podatkom, da bi za vse slovenske potrebe morali z njimi pokriti le petino streh. Dodal je, da Slovenija na leto za subvencioniranje fosilnih goriv porabi 500 milijonov evrov, za obnovljive vire pa le 350 milijonov evrov. Vendar je bilo že takoj mogoče slišati tudi, da Slovenija brez vizije s pospešenim vlaganjem v sončne elektrarne podpira kitajska delovna mesta, z gradnjo vetrnic pa nemška. Aleš Pučnik je tako razočaran, ker nihče v Sloveniji ne proizvaja vetrnic. Papič pa je odgovoril, da Nemci zelo dobro vedo, kaj subvencionirajo, zato so »znoreli« takoj, ko je bilo na trgu 20 odstotkov kitajskih sončnih elektrarn. Pri nas tega razmisleka sploh ni. Rafael Mihalič s fakultete za elektrotehniko je dodal, da smo v Sloveniji postavljali sončne elektrarne na jeklene konstrukcije sredi polj, ne na strehah, pri tem pa vloge za gradnjo malih hidroelektrarn ostanejo v predalih ministrstev več let. Nemčija ima po njegovem mnenju zgrešeno energetsko politiko, vendar jo je Slovenija brez vizije lepo prevzela.