Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenskim podjetjem so odprta vrata, da se vključijo v gospodarsko delegacijo EU, ki bo v okviru tako imenovane Misije za rast, oktobra letos obiskala Chengdu. Že konec prihodnjega meseca pa se lahko v Pragi udeležijo kitajske investicijske konference za Srednjo in Vzhodno Evropo.
Delegacijo v Chengdu skupaj s kitajskimi partnerji organizira direktorat za podjetništvo in industrijo v evropski komisiji, vabi pa k udeležbi v njej podjetja iz EU, ki delujejo na področju do okolja prijaznih tehnologij.
Delegacija bo v Chengduju od 21. do 23. oktobra, vodil jo bo generalni direktor tega direktorata Daniel Calleja Crespo in to bo dobra priložnost tudi za slovenska podjetja, da kitajskim poslovnežem predstavijo svoje izvozne potenciale.
V Pragi bo več kot tisoč udeležencev konference
Kitajska investicijska konferenca za Vzhodno in Srednjo Evropo pa bo že 28. in 29. avgusta v Pragi. Organizatorji pričakujejo več kot tisoč udeležencev, od tega vsaj polovico Kitajcev. Svoj prihod so, denimo, napovedali guvernerji 15 kitajskih provinc, veliko visokih predstavnikov kitajskih ministrstev in številni kitajski investitorji.
Prijave za udeležbo slovenskih podjetij na tem dogodku zbira javna agencija Spirit, prijavijo pa se lahko do vključno petka, 1. avgusta. Mimogrede, na investicijskem forumu bodo 28. avgusta popoldne tudi individualni pogovori med udeleženimi gospodarstveniki Kitajske in gospodarstveniki iz držav Srednje in Vzhodne Evrope.
Kitajska se je pred približno dvema letoma odločila, da poveča gospodarsko sodelovanje z državami Srednje in Jugovzhodne Evrope, ter napovedala, da bo za dosego tega cilja namenila dobrih sto milijard dolarjev. V Sloveniji jih zanima zlasti sodelovanje pri projektih v transportu in logistiki, izkazali pa so tudi interes za uresničevanje skupnih projektov s slovenskimi partnerji na področju računalništva v oblaku, visoko zmogljivih računalniških sistemov ter za postavitev tovarne baterij.
Slovenija v trgovanju s Kitajsko ima primanjkljaj
Sicer pa imamo v trgovini s Kitajsko že več let zapored primanjkljaj. Lani ga je bilo za 412 milijonov evrov, saj smo iz Kitajske uvozili za 539 milijonov blaga, izvozili pa smo ga na tamkajšnji trg za le 127 milijonov. V prvih štirih mesecih letos pa smo iz Kitajske uvozili za 190 milijonov evrov blaga in ga tja izvozili za 45 milijonov.
Ti podatki so dovolj poveden dokaz, da naša podjetja še ne izkoriščajo dovolj priložnosti na kitajskem trgu. Ta ima sicer zelo veliko absorpcijsko moč, a imajo na njem največ možnosti za uspešen nastop ponudniki visokokakovostnih proizvodov najvišjega cenovnega razreda, kakršne, denimo, tam ponujata Gorenje in Elan.
Priložnosti za nove posle imajo tudi mala in srednja podjetja s področja visokih tehnologij, če bodo pozornost osredotočila na večje, vendar ne največje kitajske partnerje, ki si želijo vstopiti na evropski trg. Slovenska podjetja jim lahko poleg visokokakovostnih izdelkov ali storitev ponudijo znanje in izkušnje poslovanja na evropskem trgu, oplemenitijo njihovo ponudbo oziroma prilagodijo izdelke ali storitve potrebam lokalnega trga. Nekaj takšnih projektov se že izvaja, največ napredka pa je na področju IKT-industrij in biotehnologije.
