Kočevski tisk je za farmacevtska podjetja, predvsem Krko in Lek, začel delati že pred skorajda dvema desetletjema, potem pa je postajal vedno večji dobavitelj za to vejo industrije. Zdaj zanjo naredi od 70 do 75 odstotkov vseh tiskovin, predvsem navodil in zloženk oziroma škatlice.
»Farmacevtska industrija zahteva visoko kakovost, ki je specifična, saj je kakovost grafike le del zahtevane kakovosti,« pravi Franc Bartolme, direktor Kočevskega tiska. Lani so se celo toliko specializirali, da drugih tiskovin ne morejo narediti brez kooperantov. Pravzaprav so bili morda celo nekoliko pozni s to preusmeritvijo na tiskanje za farmacevtsko industrijo, pravi sogovornik, saj so danes cene kakovostnega tiska, na primer koledarjev, s katerimi se je nekoč ponašal Kočevski tisk, izjemno nizke in zagotovo ne bi omogočale preživetja.
Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1955, spada med srednje velike tiskarne in ima 82 zaposlenih. Do leta 2009 jim je kljub zaostrenim razmeram na tiskarskem trgu dobro kazalo, potem pa so na pobudo lastnikov, Papir Servisa, nabavili stroje in poskusili s tiskanjem revij. »Kmalu smo ugotovili, da to ne bo šlo, vendar se je poznalo pri poslovanju podjetja,« pravi Bartolme.
Leto 2010 so sklenili s 67.000 evri izgube, lani pa so imeli 4,5 milijona evrov prometa in 8200 evrov dobička. »Letos pričakujemo podoben rezultat kot lani, to je pet milijonov evrov prometa,« pravi Bartolme. Zaradi krize niso odpuščali, vendar se je število zaposlenih v zadnjih nekaj letih nekoliko zmanjšalo po naravni poti, to je z upokojevanjem.
V prihodnje se nameravajo še bolj specializirati za delo za farmacevtsko industrijo. »Zavedam se tveganja, ki ga predstavlja delo za dva velika dobavitelja, toda tiskarna trenutno ni opremljena za razpršenost poslov, obenem pa niti lokacija v Kočevju ni idealna in ne omogoča pridobivanja različnih poslov. Prišteti je treba tudi strošek transporta, ki ni nezanemarljiv,« pravi Bartolme.
K še večji navezanosti na farmacevtsko industrijo pa se nagibajo tudi zato, ker imata farmacevtski podjetji optimistične načrte. »Lek in Krka napovedujeta rast in v preteklosti se je pokazalo, da je to vplivalo tudi na rast njunih dobaviteljev,« pravi Franc Bartolme. Obe podjetji sta po zahtevah glede kakovosti navodil in zloženk, to je škatlic, v samem evropskem vrhu, tako da morajo v Kočevskem tisku natančno upoštevati kakovost tiska, zahtevane roke in da jih glede cen ne prehiti konkurenca.
»Konkurenca na področju tiskarstva je tudi zaradi zelo hitrega razvoja digitalnega tiska zelo velika in sega celo do Kitajske. Vendar je naša prednost to, da so Kitajci sicer cenejši, ne morejo pa konkurirati pri rokih,« pravi Bartolme. To pomeni, nadaljuje sogovornik, da bodo glede na svetovne razmere in trende v Evropi ostali le tisti tiskarji, ki bodo tiskali revije, ker so vezane na tisk v lokalnem okolju, in tiskovine, ki imajo višjo dodano vrednost, a ne prenesejo stroškov transporta. »A tega je zelo malo,« razmišlja Bartolme.
Že zdaj so tiskarne, ki jim je uspelo preživeti, specializirane, saj morajo tehnološko opremo prilagoditi potrebam kupca. To pa pomeni, da tisti, ki delajo vse, nimajo nobene prihodnosti, meni Bartolme. Toda dokler bo obstajala farmacevtska industrija, ki je velik porabnik tiskarskih izdelkov, bo dela tudi zanje. Temu se prilagajajo, zato so letos naročili stroj za blazinice, kar bo investicija, vredna 250.000 evrov.
V dveh ali treh letih pa nameravajo kupiti še napravo za tiskanje lažjih gramatur papirja, to je za tiskanje navodil, novo lepilko, radi pa bi tudi zamenjali starejši petbarvni stroj za stroj novejše tehnologije. To so investicije v skupni višini 1,5 do dva milijona evrov. »Potem pa bomo potrebovali nov prizidek, ker bomo v dveh ali treh letih že prostorsko omejeni,« pravi Franc Bartolme o proizvodni hali v velikosti okoli 600 kvadratnih metrov in podobno velikem skladišču. To naj bi bila po sedanjih ocenah naložba, vredna malo manj kot milijon evrov.