Stanovanjska politika: pomagati nameravajo zlasti mladim in starejšim

Nacionalni stanovanjski program je do konca septembra v javni razpravi. Ali ga bo nova politična garnitura posvojila?

Objavljeno
16. julij 2014 17.12
Posodobljeno
17. julij 2014 09.00
Parkirišče na Celovški 10.junija 2014
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – Ali bo tudi nova vlada tako mačehovska do stanovanjskih potreb Slovencev, kot je bilo že nekaj dosedanjih? Bo stanovanjska politika nebodigatreba tudi za prihodnjega infrastrukturnega ministra? Bo gradil na programu, ki ga je odhajajoča garnitura spisala na novo in ga dala v presojo javnosti, ali bo spet začel od začetka?

Odgovorov na uvodna vprašanja seveda še ni. Zadnji veljavni nacionalni stanovanjski program (NSP), ki je strateški dokument snovalcev stanovanjske politike, se je iztekel leta 2009. Od tedaj je več vladnih garnitur mencalo z novimi tezami in osnutki, predlanski je prišel celo do javne obravnave. In nato poniknil neznano kam.

Minister za infrastrukturo Samo Omerzel, ki se sicer ni kaj dosti ukvarjal s stanovanjsko politiko, je z novo delovno skupino vendarle pripravil osnutek NSP za obdobje 2015 do 2020. Da bi preverili predlagane rešitve, so ga še pred formalno javno obravnavo na svojih spletnih straneh ponudili v presojo javnosti. Čas za odzive je do konca septembra, a do zdaj pisnih pripomb še niso prejeli.

Štiri področja

NSP je tokrat pisan le za obdobje petih let (prejšnji za deset let), kot akcijski program, ki omogoča lažje izvajanje ukrepov in spremljanje učinkov. Program izhaja iz stanja na stanovanjskem trgu, ki je vse prej kot rožnato. Zato stremi k uravnoteženju ponudbe stanovanj, k zagotavljanju njihove lažje dostopnosti za vse prebivalce, prenavljanju stanovanj po modernih bivanjskih in okoljskih trendih ter k spodbujanju prebivalcev k večji stanovanjski mobilnosti. Prednostne projekte za stabilizacijo razmer v slovenski stanovanjski oskrbi tako predvideva na štirih področjih. To so aktiviranje obstoječega stanovanjskega fonda, povečanje dostopnosti do stanovanj za ranljivejše skupine prebivalstva, pospešena prenova stanovanjskega fonda in novogradnja na območjih, kjer so potrebe največje.

Poudariti velja, da NSP posebno pozornost namenja zagotavljanju kakovosti bivanja posebej za mlade in starejše. Mladi se bodo laže osamosvajali, če bodo imeli na voljo dovolj najemnih stanovanj s sprejemljivo najemnino. Ob ekonomski osamosvojitvi in ustvarjanju družine bodo po NSP lahko izbirali med paleto ukrepov za nadaljevanje stanovanjskega najema (različni finančni mehanizmi) in možnostjo ureditve lastnega stanovanja (jamstvo za nakup ali prenovo; funkcionalna prilagoditev enostanovanjskih stavb za sobivanje generacij).

Nasploh se NSP veliko ukvarja z ureditvijo najemnih razmerij ter vzpostavitvijo nove najemninske politike za povečanje ponudbe najemnih stanovanj iz obstoječega stanovanjskega fonda. Po drugi strani pa predlaga tudi ukrepe za gradnjo novih javnih najemnih stanovanj v večjih zaposlitvenih središčih.

Starejšim naj bi bile na voljo »bivanjske oblike, ki omogočajo kvalitetno zdravstveno in drugo oskrbo (varovana in oskrbovana stanovanja), hkrati pa zagotavljajo vključevanje v družbo in medsebojno pomoč (mešane soseske, bližina družbenih dejavnosti, funkcionalna prilagoditev enostanovanjskih stavb za sobivanje generacij)«. Ob upoštevanju finančnih zmožnosti starejših išče rešitve za energetsko prenovo, ki omogoča večjo kakovost bivanja v lastnem stanovanju.

Med ukrepi najdemo že velikokrat predlagane in splošno sprejete (npr. stanovanjski dodatek) in tudi nekatere sveže zamisli. NSP izhaja iz dejstva, da gre za integralni dokument, ki zavezuje celotno vlado, zlasti resorje na področju financ, sociale, gospodarskega razvoja in prostora. Glavni izvajalec programa je republiški stanovanjski sklad (SSRS), aktivno pa vključuje tudi lokalne skupnosti, nevladne organizacije in različna združenja.

V osnutku NSP pogrešamo finančne kazalnike, podatek, koliko bi izvajanje predlaganega programa sploh stalo.

Na potezi je nova vlada

Koliko je osnutek NSP sploh relevanten, pa bo najprej presodila nova vladna koalicija. V Delu smo tik pred volitvami povprašali stranke, kaj bodo storile za lažjo dostopnost stanovanj, zlasti za mlade in družine. Zmagovita SMC je tedaj odgovorila, da podpira gradnjo novih neprofitnih stanovanj in ureditev najemniškega trga, stanovanjske zadruge, ki bodo omogočile lažje financiranje in cenejšo gradnjo, sistem zamenjave stanovanja za bivanje v domu za starejše in nadaljevanje nacionalne stanovanjske varčevalne sheme.

Če ugibamo, kdo bo sooblikoval koalicijo, je zanimivo tudi stališče Desusa: Če nepremičninski trg ne bo zaživel, je treba prazna stanovanja gradbenih podjetij nameniti mladim družinam, podprli bi tudi davčne olajšave ali subvencijo za najem oziroma nakup teh stanovanj za mlade družine.

Zavezništvo Alenke Bratušek (Zaab) sledi štirim ciljem: uravnoteženi ponudbi primernih stanovanj, lažji dostopnosti do stanovanj za vse prebivalce, večji kakovosti in funkcionalnosti stanovanj in povečanju stanovanjske mobilnosti prebivalstva. Prednost daje aktiviranju obstoječega fonda pred novogradnjami in ranljivejšim skupinam prebivalstva ter prenovam stanovanjskega fonda. Tudi SD je naklonjena različnim oblikam subvencij in drugih pomoči mladim pri reševanju stanovanjskega problema. Predlaga npr. proučitev modela prehodnih stanovanj, kot jih poznajo v Skandinaviji.

Odgovori se večinoma vsebinsko vklapljajo v osnutek NSP, ki pa je mnogo širši. Pričakovati je, da bodo hoteli novi kadri strateškemu dokumentu dodati svoj pečat, upajmo pa, da tega področja ne bodo najprej spregledali, čez čas pa spet začeli odkrivati toplo vodo.