Težje do zavarovanj poslov z Rusi

Ljubljana – Slovenska izvozna in razvojna banka (SID) temeljito preuči vsako vlogo slovenskih podjetij za zavarovanje posla z ruskimi partnerji, zlasti če so predvideni posli skladni s sprejetimi sankcijami.

Poseben poudarek je na preverjanju oseb, ki so povezane s poslom – ali je katera od njih na sankcijskem seznamu. Sicer pa SID banka vsaj za zdaj ni postavila dodatnih pogojev za zavarovanje poslov na ruskem trgu. Za transakcije ročnosti do dveh let se šteje, da spadajo med marketabilna, daljša pa med nemarketabilna zavarovanja.

Mimogrede, Rusija je po klasifikaciji OECD v tretjem rizičnem razredu, na lestvici od nič do sedem, pri čemer razred sedem označuje najbolj tvegane države.

V SID banki pravijo, da bodo prilagajali svojo politiko zavarovanja prihodnjim transakcijam. Če se bodo negativni trendi na mednarodnem pozavarovalnem trgu do Rusije nadaljevali, bodo verjetno že v bližnji prihodnosti primorani k omejevanju zavarovanja poslov naših podjetij v Rusiji.

Novo breme za proračun

Z upoštevanjem, da bodo zasebne pozavarovalnice odpovedovale pozavarovalne angažmaje za rizike iz ruskih poslov, bo večji delež teh bremenil pozavarovalno shemo slovenske države. Za kritje teh rizikov so zagotovljene tako imenovane varnostne rezerve. To so sredstva, ki jih je država v preteklosti namenila iz proračuna za te namene skupaj s presežki prihodkov iz preteklih let iz naslova omenjenih zavarovalnih poslov.

V SID banki so prepričani, da bi bilo nujno povečati sredstva za kritje teh rizikov, kar pa je zaradi proračunskih omejitev zelo težko. Če ne bo povečanja varnostnih rezerv, bodo prisiljeni omejiti obseg zavarovanj, dodajajo v SID banki.

Sankcije bodo vplivale na trdnost ruskega gospodarstva, če se upošteva še verjetnost večjih omejitev na strani denarnih transferov, pa verjetnost nastanka škod že postane gotovost.

Posledice za naš izvoz

Sankcije bodo torej najbrž imele negativne posledice za naš izvoz, saj je Rusija na šestem mestu lestvice največjih tujih kupcev slovenskega blaga. Lani smo v to državo izvozili za eno milijardo 470 milijonov evrov blaga, Skupina SID banka pa je zavarovala za 355 milijonov evrov poslov z Rusijo; v letošnjem prvem polletju jih je zavarovala za 178 milijonov evrov.

Kakšno škodo bi lahko imela naša podjetja zaradi sankcij EU proti Rusiji, je težko napovedati. Večina jih ima zdaj celo več naročil iz Rusije kot običajno, saj se zahodna podjetja že umikajo zaradi nezmožnosti pridobiti zavarovanja, zato ostaja več priložnosti za slovenska.

Toda, kot pravijo v SID banki, se je tveganje poslovanja z Rusijo v zadnjih mesecih povečalo, prav tako verjetnost nastanka škod.

Najbolj bodo prizadeta podjetja, ki v Rusijo izvažajo investicijsko blago večje vrednosti, običajno na način projektne prodaje. Takšni posli so pogosto podprti z instrumenti izvoznega financiranja, ki pa so jih sankcije zelo omejile.

Bolj prizadeti bodo tudi tisti izvozniki, ki prodajajo svoje proizvode prodajnim posrednikom – dilerjem, ki so kapitalsko šibki in finančno ne bodo zdržali tržnih sprememb, ki jih bodo v Rusiji povzročile mednarodne sankcije.