Tudi mojster sme vzeti največ 5000 evrov gotovine

Ljubljana – Pospravite denarnico, če nameravate iz nje vzeti več, kot vam dovoli zakon. Gotovinska plačila so v Sloveniji omejena na 5000 evrov, višje zneske mora kupec plačati z elektronskim denarjem. Pri izplačilih pravnih oseb in samostojnih podjetnikov je meja za gotovinsko plačilo veliko nižje.

Od 21. marca letos veljajo spremembe in dopolnitve zakona o preprečevanju pranja denarja. Odtlej so plačila blaga in storitev v gotovini omejena na 5000 evrov, pred tem je bilo mogoče prodajalcu za blago izročiti do 15.000 evrov. Za strožjo omejitev se je vlada odločila zaradi preprečevanja pranja denarja in sive ekonomije. Za ponudnike storitev omejitev pri plačilu z gotovino do 21. marca sploh ni veljala. Zdaj tudi mojstri od svojih strank ne smejo vzeti prek 5000 evrov bankovcev, zahtevati morajo nakazilo na račun. Za plačila po zakonu mora skrbeti prodajalec blaga ali storitve. Pravnim osebam grozi od 12.000 do 120.000 evrov kazni, samostojnim podjetnikom od 4000 do 40.000.

Trgovci brez pripomb

»Znesek 5000 evrov je še vedno dovolj visok, da omogoča nemoteno gotovinsko poslovanje pri navadnih poslih, ki so tudi najbolj pogosti pri poslovanju prebivalstva – pri nakupu osnovnih življenjskih potrebščin, vključno s tehničnim in podobnim blagom ter pri plačilu storitev, kakršne so odvetniške, notarske, davčne, zdravstvene, svetovalne in druge,« ugotavljajo na ministrstvu za finance. Za nadzor nad gotovinskimi plačili je v Sloveniji pristojnih več ustanov, tudi tržna inšpekcija in davčna uprava, a nadzorniki za zdaj ne poročajo o kršitvah nove omejitve. Na Trgovinski zbornici Slovenije ugotavljajo, da se trgovci nad njo ne pritožujejo: »Lahko navedemo, da doslej na zbornici nismo dobili pobud članov za drugačno ureditev tega področja.« Ob tem poudarjajo, da na prodajnih mestih plačila v gotovini tudi po 21. marcu niso prepovedana, le visoke zneske plačil morajo kupci pač opraviti z nakazili prek bank in drugih finančnih ustanov, »kar zagotavlja večjo transparentnost poslovanja«.

Vsaka administrativna omejitev prostega pretoka denarja otežuje nakup in prodajo dobrin, vključno s storitvami, pa po treh mesecih omejitve gotovinskih plačil na 5000 evrov ugotavlja strokovna svetovalka za davke pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Božena Macarol: »Povzroča dodatne stroške za plačilo bančne provizije in izgubo časa zaradi daljših postopkov plačevanja. Žal takšni ukrepi najbolj ovirajo poštene občane, ki prejemajo svoje prejemke na osebne račune in v celoti pošteno poslujejo. Prav ti so zdaj dolžni kupnino za nakup blaga in storitev, ki presega 5000 evrov, nakazovati na transakcijski račun prodajalca.«

Prodajalci blaga in storitev na območju Slovenije svojim kupcem na prodajnem mestu niso dolžni omogočiti plačil z elektronskimi karticami, ampak se lahko odločijo, da bodo tam sprejemali le gotovino. »Davčni zakoni ne urejajo obveznosti imetništva POS-terminala, prav tako ne zakon o preprečevanju pranja denarja,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Statistiko o plačilih s karticami zbira Banka Slovenije. Leta 2014 je bilo v Sloveniji prek 35.256 POS-terminalov za plačila s kartico opravljenih za 1,418 milijarde evrov transakcij v vseh dejavnostih. »Glede na podatke Evropske centralne banke za leto 2012 se povprečno letno število nakazil s plačilno kartico na osebo po državah precej razlikuje. Giblje se od 4 v Bolgariji do 230 na Švedskem, 28 v Italiji, v Avstriji 58 ... Slovenija je z 62 plačili s kartico na osebo v enem letu nekoliko pod povprečjem evrskega območja, kjer je povprečno 71 nakazil s kartico,« ugotavljajo na trgovinski zbornici

Izjema za pokojnine

Omejitev v zakonu o preprečevanju pranja denarja velja za gotovino, ki jo ponudniki blaga in storitev sprejemajo od kupcev posameznikov. Gotovinska izplačila pravnih oseb in samostojnih podjetnikov ter gotovinska plačila med pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki ureja zakon o davčnem postopku, izjeme pa pravilnik o izvajanju tega zakona. Plače in večino drugih dohodkov iz delovnega razmerja smejo izplačevalci nakazati le na bančni transakcijski račun prejemnika. Pri plačilih, ki jih med seboj opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki, je znesek plačila v gotovini omejen na največ 420 evrov.

Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku našteva izjeme, dohodke, ki jih izplačevalec ni dolžan nakazati na transakcijski račun prejemnika. Med izjeme uvršča tudi izplačila pokojnin, nadomestil in več drugih dohodkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zakonodajalec je tako upošteval navade prejemnikov pokojnin. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje republike Slovenije (Zpiz) pokojnino v gotovini prejema 31.749 upokojencev, tako da jim jo na dom prinašajo pismonoše.

Povprečni znesek Zpizovega gotovinskega izplačila znaša 379,02 evra. »Uživalci pokojnin, ki še prejemajo pokojnino po poštni dostavi, za gotovinsko izplačilo ne plačajo posebej,« pravi direktor sektorja za nakazovanje pokojnin pri Zpizu Boštjan Martinčič. Po njegovih besedah se je število upokojencev, ki jim pismonoše v imenu Zpiza enkrat na mesec na dom prinesejo gotovino, močno zmanjšalo: v letih od 2000 do 2011 se je s 135.000 prejemnikov znižalo na 46.000, pozneje še za dobrih 10.000. Novi upokojenci se za gotovino ne odločajo več, največkrat obdržijo bančni račun, na katerega so dobivali plačo. »Zavod si zaradi nižjih stroškov prizadeva, da se prejemniki pokojnin odločajo za nakazilo na osebni bančni račun, ki ima več prednosti tudi zanje. Pri poštni dostavi mora osebno podpisati nakaznico za izplačilo, ker izplačilo drugi osebi ni dovoljeno. Prejemnik mora zato čakati na pismonošo, drugače je ta ne more izplačati,« dodaja sogovornik.

Na davčni upravi na vprašanje, ali jim omejitve gotovinskih plačil olajšajo nadzor nad zavezanci, odgovarjajo: »Nesporno je lažje opravljati nadzor nad negotovinskim poslovanjem, kjer sta transparentnost in sledljivost poslovanja večji. Najboljši način preverjanja je vsekakor sledenje prometu na transakcijskih računih. Nadzor gotovinskega poslovanja je težji.«