Turistična sezona, ki jo je treba čim prej pozabiti

Vzroki za slabe rezultate so predvsem slabo vreme, izpad obiska ruskih gostov ter premalo investicij in promocije.

Objavljeno
22. september 2014 22.26
Boris Šuligoj, Koper, Blaž Račič, Jesenice, L. R.
Boris Šuligoj, Koper, Blaž Račič, Jesenice, L. R.

Ljubljana, Portorož, Celje, Bled – »Ne zgodi se ravno vsak dan, da v Sloveniji lahko gostimo enega največjih dogodkov turistične industrije na svetu, kar letna konferenca združenja britanskih turističnih agentov je,« je včeraj za Delo povedala Karmen Novarlič, vodja sektorja za turizem javne agencije Spirit.

Srečanje 450 odločevalcev enega najmočnejših turističnih trgov na svetu je pomemben najprej zato, ker se turistični agenti lahko neposredno spoznajo z dejanskimi možnostmi slovenske turistične ponudbe (in premagujejo predsodke pred neznanim), po drugi strani pa so priložnost za slovenske turistične operativce oziroma predstavnike slovenskega turizma, ki morda lahko vzpostavijo stike s pomembnimi »krojači« turističnih tokov.

Vzrokov za slabši obisk in izkupiček, ki ga beležijo tako ob morju, v hribih, na potniških ladjah in tudi v zdraviliščih, je več. Na prvem mestu je vreme, na drugem izpad ruskih gostov. K temu je treba dodati kronični (strukturni) bolezni slovenskega turizma zadnjih nekaj let: pomanjkanje denarja za investicije in premalo denarja za promocijo.

Manj prenočitev, ki jih denimo beležijo slovenska zdravilišča, niti ni tako skrb vzbujajoče kot podatek, da so zdraviliška podjetja zaradi manj dnevnih gostov in manjšega zaslužka na zunanjih bazenih ter v zunajpenzionski ponudbi izgubila od 30 do 40 odstotkov prihodkov. »To bo za marsikatero družbo zelo boleče in jim lahko povzroči tudi izgube v poslovanju, saj stroškov niso mogli kar odpisati, če je bilo gostov manj. Še vedno so morali čistiti, skrbeti za varnost, reševalce, imeli so stroške za elektriko, vodo ... Zdravilišča vendarle premorejo 42.000 kvadratnih metrov površin v svojih bazenih,« je povedal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.

Končuje se torej slaba turistična sezona. Zmanjšanje števila prenočitev niti ni tako problematično, kot bodo končni finančni rezultati. Redki so tisti, ki zaznavajo spodbudne rezultate, kot, denimo, v Postojnski jami ali Ljubljani. A tudi tam ne vedo, kakšen bi bil njihov izkupiček, če bi vse delovalo, kot mora. Hudo je tudi to, da so tudi septembrski rezultati slabši in da se je glavna turistična sezona končala skoraj mesec prej kot lani.

Spremenjena struktura gostov, nujno vlaganje v nove trge

»Italijani so nas spet razočarali, bilo jih je osem odstotkov manj kot lani. Spet pa je bilo štiri odstotke več Avstrijcev in kar deset odstotkov več Nizozemcev. Ti so največje presenečenje letošnje sezone,« je včeraj povedal Iztok Altbauer.

V dveh poletnih mesecih so Nizozemci postali najpomembnejši tuji gostje v slovenskih zdraviliščih, saj so po številu prenočitev na prvem mestu (71.562), pred Italijani (64.450) in Avstrijci (47.772). Nizozemcev bi bilo še veliko več, če poleti ne bi imeli na Nizozemskem vročine in sonce, pri nas pa dež in kislo vreme. »Nizozemci, ki so zelo dobri gostje, so dokaz, da bi z vlaganji na nekaterih trgih lahko dosegli pomembne spremembe in z njimi poskušali nadomestiti Ruse,« je povedal Altbauer.

Šele v dveh poletnih mesecih se je pokazalo, da jih je bilo 18 odstotkov manj in da je v zdraviliščih prenočilo 22 odstotkov manj Rusov kot lani poleti. Altbauer je zato še bolj prepričan, da bi morali več vlagati v nove trge in čim prej spet vzpostaviti obljubljeno samostojno Slovensko turistično organizacijo.

Tudi v Portorožu so opazili, da se je letos močno spremenila struktura gostov: manj ruskih in italijanskih ter veliko več gostov iz številnih drugih držav. Več je bilo Nizozemcev, Francozov, Belgijcev, Madžarov ... Do 21. septembra so imeli v hotelih piranske občine 876.211 prenočitev ali dva odstotka manj. Samo julija in avgusta je bilo 351.185 gostov ali 1,1 odstotka manj.

Ker imajo v hotelih skoraj štiri petine vseh prenočitev na letni ravni, je mogoče reči, da en odstotek manj prenočitev ni usodnega pomena. Precej slabši je izkupiček, saj so v hotelih imeli manj plačilno razpoloženih gostov, izpadle pa so tudi priložnosti za zaslužek zunaj osnovne hotelske preskrbe: na plažah, prireditvah, v restavracijah, s prodajo sladoledov, izleti itd. Janez Jager, direktor trženja Istrabenz Turizma, je dejal, da bodo imeli septembra približno štiri odstotke manj prenočitev in tudi lanske cene ne morejo dosegati.

Manj gostov tudi na križarkah

V Koper je z razkošnimi potniškimi ladjami priplulo od sedem do osem odstotkov manj gostov kot v prejšnjih letih. Do nedelje je prišlo 52.100 potnikov. Do začetka novembra pa jih bo okoli 60.000. Letos so načrtovali prihod 54 križark, vendar jih je šest odpovedalo prihod. Tri na račun stečaja finskega ladjarja, med odpovedanimi pa je tudi nova Costa Diadema (3700 potnikov), ki jo bodo na začetku novembra italijanski lastniki raje privezali v Trst.

Bojan Babič, ki je v Luki Koper zadolžen za potniški terminal, je pojasnil, da je povprečno manj gostov na križarkah povsod v Sredozemlju, tudi v Benetkah in Dubrovniku. »V Benetkah jih je manj zaradi napovedanih omejitev pri plovbi velikih ladij po glavnem kanalu mimo Markovega trga. Še pomembnejši vzrok pa je, da so veliki ladjarji zaradi manjše kupne moči španskih, francoskih in italijanskih gostov kar nekaj svoje flote preselili v Azijo in na Karibe. Na borzi Seatrade v Barceloni pa smo lahko izvedeli, da se bodo prihodnje leto križarke spet vrnile v Sredozemlje. Zato pričakujemo tudi približno 65.000 potnikov,« je dejal Babič.

Pojasnil je, da bodo na koncu sezone predstavili natančnejše načrte za gradnjo potniškega terminala in podatke iz analize o tem, koliko porabijo gostje s križark. Po besedah Jane Tolje iz koprske občinske uprave je v Koper v desetih letih priplulo 470 ladij in 410.000 potnikov. Največ (44 odstotkov) je bilo britanskih gostov, na drugem mestu so gostje ZDA, sledijo Avstralci in Kanadčani.

Turiste pošiljali 
v druga središča

Na zgornjem Gorenjskem so v prvih osmih mesecih imeli za nekaj odstotkov manjši turistični obisk kot v preteklih letih. Za slabo vreme je težko pripraviti posebne turistične produkte, čeprav so o tem razmišljali, je dejala Nataša Mikelj, direktorica Turizma Radovljica, ki pravi, da so tuje turiste ob slabi napovedi usmerjali v druga slovenska turistična središča, pokrite bazene ali muzeje. »Tujci so vajeni večjih razdalj med mesti in daljših potovanj, zato jim ena ura vožnje ne pomeni posebne ovire,« pravi Mikljeva.

Tudi planinska sezona je bila precej slabša kot ponavadi, ugotavljajo v Planinski zvezi Slovenije (PZS), čeprav dokončnih podatkov o obisku še nimajo in še ne vedo, koliko manjši bo izkupiček gorskih postojank, je dejal Matej Planko iz PZS, ki ima zaradi izpada prihodka težave z vzdrževanjem planinskih koč. Povprečno gore obišče do poldrugi milijon planincev. Gre predvsem za dnevne obiskovalce, v planinskih kočah pa so lani imeli 85.000 prenočitev.

V Ljubljani približno 
milijon prenočitev

V Ljubljani, ki tujcem ponuja doživetja, odskočno desko za druge destinacije, kongresni turizem in se predstavlja kot mesto umetnosti, se število prihodov in prenočitev vsako leto povečuje, čeprav povprečni čas bivanja ostaja malo manj kot dva dni.

Lani je glavno mesto obiskalo 498.000 turistov, ki so opravili 945.000 prenočitev. Kar 95,5 odstotka gostov je tujcev. V zadnjih letih je največ Italijanov (12,3), Nemcev (8), Britancev (5,3), sledijo Francozi, Avstrijci in Američani. S turističnimi taksami je lani mesto zaslužilo skoraj 865.000 evrov.