Tiskane izdaje
Ljubljana – Predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki predvideva združitev državnih upravljavcev in ukinitev Kapitalske družbe (Kad) kot samostojne pravne osebe, je na noge dvignil upokojence in sindikate.
Novela zakona, ki jo je ministrstvo za finance v javno obravnavo dalo v torek, namreč predvideva pripojitev Kada k državnemu holdingu. SDH naj bi od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) odkupil tudi njihov 35-odstotni delež v Zavarovalnici Triglav, ki je v lasti Zpiza pristal na podlagi referendumske odločitve.
Aldo Ternovec iz Združenja društev upokojencev Slovenije pravi, da je nad predlogom zakona zgrožen. »Ta predlog izničuje zakon o preoblikovanju družbenega premoženja in referendumsko voljo glede Zavarovalnice Triglav,« je dejal.
Novela tudi ne predvideva več, da bi Kad Zpizu vsako leto nakazoval 50 milijonov evrov. Združenje zato namerava pisati premierki Alenki Bratušek. Predlog je nesprejemljiv tudi za Desus. »Vztrajamo pri samostojnem Kadu, lahko tudi znotraj SDH,« je povedal prvak Desusa Karl Erjavec.
Minister za finance Uroš Čufer pa meni, da ni razloga za nepripojitev Kada. Glede njegove obveznosti do Zpiza pa pravi, da je vseeno, ali gre denar iz Kada ali iz proračuna.
Holding ne bo lastnik državnih naložb
Cilji novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) so ločitev funkcije države kot lastnice naložb od njenih drugih nalog, centralizacija upravljanja državnih naložb, zmanjšanje vpliva interesnih skupin ter zmanjšanje korupcijskih tveganj in konflikta interesov, je pojasnil minister za finance Uroš Čufer.
Predlog novele, ki je do torka v javni obravnavi, ne predvideva več prenosa državni naložb v last holdinga, bo pa to po potrebi mogoče. SDH bo tako premoženje upravljal za državo in za to prejel tudi upravljavsko provizijo. Po pripojitvi Kapitalske družbe (Kad), DSU in PDP bo tako SDH, ki bo nastal iz Slovenske odškodninske družbe, upravljal približno 11 milijard evrov premoženja.
Uroš Čufer je pričakuje, da bi lahko bila novela, ki je po njegovih besedah »morda politično naivna«, na vladi sprejeta do konca septembra. Na vprašanje Dela, ali v koaliciji pričakuje podporo za predlagane spremembe, zlasti glede za Desus sporne ukinitve Kada, pa je dejal, da so vsi doslej zagovarjali preglednost, poštenost in učinkovitost. »Skozi sprejetje zakona se bo videlo, koliko so bile to le besede in koliko jih je to pripravljeno podpreti,« je dodal.
Po zakonu še strategija
Zakonu bo sledila še strategija upravljanja naložb, ki bo državne deleže razdelila v strateške (najmanj 50-odstotni delež in ena delnica), pomembne (25-odstotni delež in ena delnica) in portfeljske, s katerimi bo SDH lahko prosto razpolagal. Holding bo tudi sicer vodil privatizacijske postopke.
Odzivi na predlagane rešitve ministrstva so različne. Poslanec SDS Marko Pogačnik je prepričan, da predlog zakona ne bo dobil zelene luči koalicijskih strank, saj ima ta po njegovih ocenah več določb, ki so jim v preteklosti nasprotovali predvsem v SD in PS: »Kalvarija upravljanja državnega premoženja se bo tako le še nadaljevala.«
Ekonomist dr. Bogomir Kovač ugotavlja, da holding brez premoženja ni holding, ampak deluje bolj kot agencija, »kar pomeni, da se s takšnim izhodiščem znova mešajo hruške in jabolka«. Kovač zato meni, da smo znova dobili razmeroma problematično rešitev upravljanja državnih naložb.
Sporna ukinitev Kada
O ukinitvi Kada kot samostojne pravne osebe Kovač meni, da je to politično vprašanje, medtem ko Pogačnik to vidi kot ključno pomanjkljivost zakona, ki bi lahko resno ogrozila stabilnost pokojninske blagajne.
Ukinitvi Kada nasprotujejo tudi sindikati. Sekretar sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič meni, da bi bilo to smiselno le, če bi šlo za pozitivne učinke. Tako pa se sprašuje, kaj se bo potem zgodilo s premoženjem Kada in ali ga bo država porabila za poplačilo denacionalizacijskih upravičencev. Omenjeno novelo bodo danes obravnavali tudi na ekonomsko-socialnem svetu.
Po novem bo petčlanski nadzorni svet SDH imenovala vlada in ne več državni zbor, kot je bilo predvideno doslej. Kovač ugotavlja, da je s tem politična odgovornost vlade jasneje izpostavljena in manj spolitizirana, kot če gre to v parlament. Vendar glede na našo politično kulturo, ko vsaka nova vlada pometa za prejšnjo, in glede na pogosto menjavanje vlad v zadnjih letih takšna rešitev vnaša izhodiščno nestabilnost. »Tako obstaja nevarnost, da bo nova vlada spet takoj zamenjala organe SDH. Na tak način pa ni mogoče zasledovati dolgoročne cilje korporativnega upravljanja,« opozarja Kovač.
Generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović ocenjuje, da predlog novele pomeni veliko večjo zakonsko normiranost tega področja kot kdajkoli prej. »Zaradi nizke kulture korporativnega upravljanja, že 'trajnih prehodnih obdobij' ureditve tega področja in preteklih izkušenj nespoštovanja priporočil dobre prakse, smo tako s predlogom zakona o SDH na zrelostni stopnji visoke zakonske regulacije, ki želi vzpostaviti večji red. Pomembno zaostruje odgovornost pristojnih organov, uvaja sledljivost pri preglednosti določenih postopkov in dodaja ukrepe za krepitev integritete,« ugotavlja Prijovićeva.
