Upravljavsko nazadovanje

Ljubljana – Sistem upravljanja državnih kapitalskih deležev je že več kot leto dni v tranziciji, v tem času pa se je kakovost upravljanja državnih podjetij močno poslabšala, predvsem pri kadrovanju. Da je upravljanje slabo, se strinja večina strokovne javnosti, kar javno priznava tudi sedanji minister za finance Uroš Čufer.

Prejšnji sistem je najprej z zmanjšanjem pooblastil Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), nato pa še z njeno ukinitvijo porušila že vlada Janeza Janše. Namesto AUKN naj bi vzpostavili državni upravljavski holding, a je ta projekt zaradi zamenjave vlade zastal. Približno 11 milijard evrov državnega premoženja od decembra lani začasno upravlja Slovenska odškodninska družba (Sod).

Razrast klientelizma

Korporativno upravljanje državnih podjetij v času AUKN ni bilo idealno, a v tem prehodnem obdobju se je še poslabšalo. Pri kadrovanju v državnih podjetjih so spet postale očitne strankarske in interesne izkaznice, vrhunec tovrstne slabe prakse pa je bilo pred kratkim ustoličenje nekdanjega državnega sekretarja Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper, ki je na noge dvignilo celotno slovensko javnost. Spet se je pokazalo, da večina naših politikov še ni dojela, da kadrovanje po političnih ali kakšnih drugih interesnih kvotah ni dobro ne za podjetja ne za celotno družbo.

Prav izboljšanje korporativnega upravljanja in privatizacija dela državnih naložb je bila ena od protikriznih zavez, ki jih je sedanja vlada spomladi dala bruseljskim uradnikom. Ministrstvo za finance je ta teden s trimesečno zamudo v javno obravnavo poslalo novelo zakona, ki predvideva ustanovitev Slovenskega državnega holdinga (SDH), v katerega se bo preoblikoval Sod. Namen te prenove naj bi bilo učinkovitejše upravljanje državnega premoženja, kjer smo po nekaterih ocenah v preteklih letih zaradi slabih odločitev že izgubili najmanj poldrugo milijardo evrov. A na predlagane rešitve se je že usulo veliko pripomb.

Ukinjanje Kada

Pomembna novost te novele glede na rešitve prejšnje vlade je, da SDH ne bi postal tudi lastnik dobrih devet milijard evrov neposrednih državnih naložb, ampak naj bi jih za državo le upravljal. Poleg tega ministrstvo ne predvideva več ohranitve Kapitalske družbe (Kad) kot samostojne pravne osebe, ampak bi jo pripojilo k SDH. Prav ta rešitev pa že razburja upokojence in sindikate. Gre namreč za desetino družbenega premoženja, ki je bilo na začetku 90. let predvideno za financiranje pokojninske blagajne in je zdaj vredno slabo milijardo družbenega premoženja, s pripojitvijo pa bi se zlilo z drugimi državnimi naložbami.

Novela tudi ne določa več Kadove letne obveznosti do pokojninske blagajne, zato se kritiki bojijo, da se bo ta denar porabil za druge namene.

Privatizacija družb

Holding naj bi vodil tudi vse privatizacijske postopke in naj bi tako deloval tudi kot privatizacijska agencija. Te postopke zdaj že vodi tudi Sod. Državni zbor je namreč sredi junija odobril prodajo državnih deležev v 15 podjetjih (glej tabelo). Nekateri prodajni postopki že potekajo, med drugim tudi za Telekom Slovenije, od katerega država po mnenju mnogih iz tega svežnja lahko pričakuje največji izkupiček.

Čeprav je že nekaj časa slišati, da vlada pripravlja drugi privatizacijski sveženj, je minister Čufer to ta teden zanikal. Pojasnil je, da bo nadaljnje privatizacijske korake opredelila strategija. Ta naj bi naložbe razdelila v tri kategorije: strateške, kjer država ne zasleduje le gospodarski, ampak tudi širši družbeni interes, in kjer bi zato ohranila vsaj 50-odstotni delež plus ena delnica. Druga kategorija so pomembne naložbe, ki niso strateške, a bi država želela ohraniti delež – najmanj 25-odstotkov plus delnico. Tretja kategorija so portfeljske naložbe, s katerimi bo holding lahko prosto razpolagal. V katero od teh kategorij bo vlada razporedila posamezna državna podjetja, Čufer pred pripravo strategije ni hotel komentirati.

Je pa mogoče pričakovati, da bo razprava o tem vroča. S strategijo se bo namreč tudi po tej noveli moral strinjati državni zbor, kjer pa so stališča do privatizacije različna. Predvsem ji ni naklonjena koalicijska SD.

Nujen signal vlagateljem

Prodaji državnih naložb, še posebno pa vstopu tujega kapitala Slovenija že tradicionalno ni naklonjena. V zadnjih letih je sicer bilo naprodaj nekaj deležev v državnih podjetjih, a so bili postopki iz takšnih ali drugačnih razlogov večinoma ustavljeni, med drugim tudi zaradi nasprotovanja politike.

Prav zato je iz finančnih in strokovnih krogov vse pogosteje slišati opozorila, da je za povrnitev zaupanja vlagateljev nujno uspešno izpeljati kakšno privatizacijsko zgodbo. Ekonomist dr. Igor Masten je že maja opozoril, da glavni učinek privatizacije ne bo fiskalni prihodek, ampak cenejše zadolževanje države.

Po drugi strani pa je vrednost marsikaterega domačega podjetja, v času, ko smo odlašali privatizacijo, padla. »Cena je bila takrat kar dobra, zdaj pa je podjetje vredno veliko manj,« je o prodaji Telekoma leta 2008 ugotavljal generalni direktor Helle Saturnusa Christof Droste.

Za marsikoga, tudi nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča, so prav klientelistične povezave in vpletanje politike v podjetja glavni razlog za privatizacijo. To so, denimo, podprli tudi udeleženci Delove revoltirane ankete.