Tiskane izdaje
Ločeno zbiranje in predelava odpadkov nista samo nuja zaradi varovanja okolja, ampak sta določena tudi s predpisi. Na območju ljubljanske Snage so aprila prvič ločeno zbrali 53 odstotkov odpadkov, maja in junija pa se je ta delež še povečal.
Ljubljančan je leta 2011 v povprečju pridelal 316 kilogramov odpadkov (slovensko povprečje je bilo 352 kilogramov na prebivalca), Rimljan pa je pridelal enkrat več odpadkov, 647 kilogramov (italijansko povprečje je bilo 590 kilogramov). Od odpadkov, pridelanih v Ljubljani, je Snaga leta 2011 ločeno zbrala 33 odstotkov, lani pa 41 odstotkov odpadkov. Z aprila 55 odstotkov ločeno zbranimi odpadki bi se Snaga letos lahko uvrstila med prve tri države v Evropi.
Pri ravnanju z odpadki je pomembno, da se ti ločeno zbirajo in čim bolj reciklirajo, namesto da končajo na odlagališčih. Tako je ljubljanska Snaga leta 2011 odložila 110.000 ton komunalnih odpadkov, lani 88.450 ton, kar je 20 odstotkov manj, letos pa jih bo glede na napoved 75.000 ton, kar je 16 odstotkov manj. Snaga načrtuje razširitev območja zbiranja bioloških odpadkov in tu ločenega zbiranja papirja, ki zdaj poteka le v Ljubljani.
V Snagi ugotavljajo, da je v Ljubljani premalo zbirnih centrov, zato hočejo odpreti vsaj še dva. Enega v središču mesta, drugega pa v Šiški, in sicer v četrtni skupnosti Šmarna gora. Čim prej pa bi radi oživili center ponovne uporabe na Povšetovi ulici. V zadnjih mesecih opravljajo tudi več nadzora pri ločevanju odpadkov. Inšpektorji so odkrili več kršitev in kršiteljem naložili tudi kazni. Za namerno napačno odlaganje odpadkov naj bi bila predvidena kazen za fizične osebe približno 800 evrov, za pravne pa okrog 5000 evrov.
Snaga v zadnjih letih kupuje tudi vozila z najčistejšimi motorji. Pred desetimi leti so kupili prvo vozilo na električni pogon, zdaj jih imajo pet. S takšnim vozilom lahko opravijo le okoli 30 kilometrov na dan, zato so namenjena zgolj za čiščenje središča Ljubljane. Več vozil je predelanih za pogon na tekoči plin, pri kateri se investicija povrne v dveh letih. Lani so kupili tudi pet smetarskih vozil s pogonom na zemeljski plin, pri katerih je sicer cena okoli 20 odstotkov višja, je pa vožnja približno 20 odstotkov cenejša kot pri dizelskem gorivu. Investicija se bo povrnila v štirih letih.
