Več ko bo uporabnikov evidence, natančnejša bo

V registru skoraj 44.000 nepremičnin nima pripisane cene, 111.000 lastnikov pa nima vpisanega pravega EMŠO.

Objavljeno
23. januar 2012 18.54
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Na Geodestski upravi (Gurs) na vprašanja lastnikov nepremičnin, ki se ne strinjajo s pripisano vrednostjo, vztrajno odgovarjajo, da je treba preveriti podatke o nepremičnini. Če niso ustrezni, jih je treba popraviti oziroma to zahtevati od tistih upravljavcev evidenc, od katerih jih je Gurs prevzel.

Tako pravijo na Gursu. Vendar se je izkazalo, da nekateri lastniki, ki so bili oktobra 2010 zadovoljni s poskusno pripisano vrednostjo njihovih nepremičnin in so tudi podatki o nepremičninah ustrezali, ugotavljajo, da so podatki, s katerimi razpolaga Gurs, zdaj napačni, precej so se spremenile tudi pripisane vrednosti. Tako so na primer lastniku kot objekt ovrednotili pokrito skladovnico drv, v drugem primeru so geodeti nepremičnino, ki stoji na eni parceli, pripeli še na drugo in jo na lastničino presenečenje tako ovrednotili dvakrat.

Gurs je sam 
popravljal podatke

Na Gursu pravijo, da so takšni primeri zdaj redki, številne napake, ki so bile še v poskusnem vrednotenju, so s pomočjo lastnikov ali sami odpravili. Geodetska uprava je z lastnimi ukrepi lani pomembno izboljšala kakovost podatkov v registru nepremičnin (REN), smo lahko izvedeli od prvega geodeta v Sloveniji Aleša Seliškarja. Pri tem, da je v register vpisanih 6,1 milijona različnih nepremičnin, da je več kot 5,4 milijona parcel, skoraj 1,2 milijona stavb in 1,8 milijona delov stavb ter skoraj 1,2 milijona lastnikov, so pred letom dni ugotavljali, da je imelo več kot 153.000 lastnikov v evidenco vpisan napačni EMŠO oziroma matično številko – to je težava predvsem zemljiške knjige –, da skoraj 78.000 nepremičnin ni imelo pripisane vrednosti zaradi manjkajočih podatkov, v nekaj tisočih so bile merjene napake, ki so se nanašale na napačne povezave stavb s parcelami (to se je zdaj zgodilo bralki) ali pa s hišnimi številkami. Seliškar je dejal, da so več kot 40.000 lastnikom v letu dni pripisali pravi EMŠO, za skoraj polovico so zmanjšali število nepremičnin, ki še vedno nimajo pripisane vrednosti, popravili so skoraj tretjino napak pri povezavah med stavbami in parcelami.

Streha na sosednji parceli – nepremičnina na obeh

A kot smo zapisali v začetku prispevka, so očitno nastale nove, vzrok pa so najverjetneje sveži podatki iz terena, saj so se le tako lahko znašle začasno stoječe skladovnice drv med stavbami. Postavlja se torej vprašanje, ali bodo podatki, zajeti v registru nepremičnin, sploh kdaj lahko točni, če se bodo takšni »popravki« vnašali vedno znova. Na Gursu potrjujejo, da delajo inventarizacijo prostora (ortofoto posnetki, fotogrametrija), pri čemer se lahko zgodi, da strehe objektov, ki so na meji parcele, lahko segajo tudi na drugo zemljišče in tako je na posnetku videti, kakor da je objekt na obeh. Lastnike, ki v REN opazijo takšne napake, pozivajo, naj to sporočijo v geodetske izpostave, kjer bodo napako popravili. Zatrjujejo še, da zaposleni na območnih enotah po terenu preverjajo stanje in ga po potrebi tudi sami popravljajo. Ne glede na vse pa na Gursu pravijo, da je posamezne podatkEvidee v evidenci treba jemati z malo rezerve. Evidenca s tako obsežnim številom podatkov ne more biti popolna že z vzpostavitvijo, tega niti ne moremo pričakovati v letu ali dveh, še menijo na Gursu in dodajajo, da se bo kakovost izboljševala z večanjem uporabnosti.

Na vprašanje, ali z redno »kontrolo« stanja na terenu lastnikom ne dajemo vedeti, da jim ne zaupamo, saj jim zakon nalaga, da sporočajo spremembe, odgovarjajo, da jim to nalaga zakonodaja. Pravijo pa še, da v Sloveniji nimamo vzpostavljene evidence, v kateri bi organ, kot je Gurs, lahko preverjal izdana gradbena dovoljenja. Res je, da bi lastniki morali spremembe sporočati, vendar na to včasih pozabijo, nekateri verjetno ne vedo, da je to njihova dolžnost, še pravijo. Lastnikom pa je včasih bolj prav, da je njihova nepremičnina ocenjena bolje, včasih pa, da ima pripisano manjšo vrednost.

Zaradi enega podatka 80-krat vrednejša nepremičnina

Tega verjetno tako ne vidijo občine, ki si v prihodnje gotovo obetajo vsaj kos pogače, ki jo bo država od lastnikov zbrala z davkom od nepremičnin. Višja ko bo ocenjena vrednost, več bo verjetno kapnilo v občinske proračune. Lastnica iz začetka članka je v spletnem portalu Prostor ugotovila, da je Gurs njeno vsega 1000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem raste sadje, ocenili za kar 80-krat več kot ob poskusnem vrednotenju. Cena se je z 800 evrov povečala na več kot 63.000. »Res je 800 evrov malo, a za 63.000 zemljišče takoj prodam,« je dejala in resno dodala, da pravzaprav ne ve, kaj lahko stori, da bi se vrednost znižala, ker nepremičnina v resnici ni toliko vredna, podatki pa so pravi. Teh niti ni spreminjala, zato se ji zdi novi izračun najmanj neresen. No, pokazalo se je, da je eden od podatkov, ki ga je Gurs upošteval pri izračunu, vendarle drugačen. To je namenska raba zemljišča, ki jo določa občina in geodetom tudi pošilja podatke o tem. Na občini je lastnica sicer dobila zagotovilo, da so Gursu posredovali natančno enake podatke kot pri poskusnem vrednotenju, a je vprašanje, ali to drži, saj so leta 2010 verjetno spreminjali prostorske načrte. Tega nam ni uspelo preveriti – na občini so dejali, da bomo dobili pisne odgovore, ko jih bodo pripravili. Na Gursu pravijo, da vse podatke iz drugih virov le povzemajo iz njihovih evidenc (podatke o dejanski rabi zemljišča iz evidenc kmetijskega ministrstva, o namenski rabi in zemljiščih, namenjenih za gradnjo, sporočijo občine, rastiščne koeficiente in odprtost zemljišča pa zavod za gozdove) in jih sami ne morejo popravljati. Lastnike, ki se ne strinjajo s temi podatki, torej napotujejo na ustrezne druge organe.

Na Gursu so povedali, da so po končanem obveščanju o poskusno pripisani vrednosti nepremičnin prejeli spremenjene podatke o namenski rabi zemljišč od 20 občin.

Na obvestilu iz poskusnega izračuna vrednosti je bila namenska raba zemljišča 100 % stavbna zemljišča, zato se je vrednotilo po dejanski rabi – po modelu za kmetijstvo. Pri sedanjem izračunu vrednosti pa se je na podlagi spremenjene namenske rabe zemljišča vrednost izračunala po modelu vrednotenja za zemljišča za gradnjo stavb (ZGS), saj je občina sporočila, da je namensko rabo spremenila v 100 % površine podeželskega naselja – zemljišče za gradnjo stavb. Zaradi tega se je vrednost zemljišča povišala za kar nekajkrat. Kvadratni meter kmetijskega zemljišča je na konkretnem območju namreč ocenjen na manj kot evro za kvadratni meter, medtem ko je zemljišče za gradnjo stavb vrednoteno po 63 evrov za kvadratni meter.