Tiskane izdaje
Tako je Viator & Vektor, pred leti največji logist pri nas, v stečaju skupaj z vsemi hčerinskimi družbami, razen tiste v Romuniji. Njegove tovornjake so prodali na dražbah, za nepremičnine pa ni zanimanja. Intereuropa ima nekaj let težave. Tudi lani je poslovala z izgubo, banke pa so jo rešile tako, da so del dolgov pretvorile v lastniške deleže. Tudi Slovenske železnice so v težavah, čeprav je njihovo tekoče poslovanje boljše, vendar jo še vedno bremenijo stara posojila. Zgubo ima tudi Adria Airways, za katero država išče kupca.
V boljšem položaju je Luka Koper, ki pa ne dosega pričakovanih rezultatov in ima še veliko rezerv za boljše poslovanje. Splošna plovba, ki je bila vsa zadnja leta med najuspešnejšimi slovenskimi logističnimi podjetji, letos deli težko usodo ladjarjev na trgu ladijskega prometa. Aerodrom Ljubljana posluje pozitivno. Ima načrte za drugi potniški terminal, vendar na zadnji skupščini delničarji niso potrdili naložbe kljub odobrenim 15 milijonom evrov evropskih sredstev. Tudi Aerodrom Maribor naj bi pod novimi lastniki zaplul v uspešnejše poslovne vode. Med najuspešnejšimi logističnimi podjetji pa je ves čas Logistični center BTC, ki kljub krizi vsako leto povečuje obseg in učinkovitost poslovanja.
SLZ širi znanje o logistiki
Da bi logistična stroka strnila svoje vrste, je bilo v začetku letošnjega leta v Ljubljani ustanovljeno Slovensko logistično združenje (SLZ), ki nadaljuje delo združenja za transport, promet in poslovno logistiko, ki je bilo pred leti ustanovljeno v Celju v okviru fakultete za logistiko, vendar v zadnjih nekaj letih ni bilo dejavno.
Slovensko logistično združenje omogoča povezovanje med podjetji, ki se ukvarjajo s transportom, prometom, skladiščenjem in poslovno logistiko. Sedež ima v prostorih Logističnega centra BTC v Ljubljani. Predsednik združenja je Igor Žula, predsednik nadzornega odbora pa Janko Pirkovič, direktor Logističnega centra BTC.
»Delovanje našega združenja je letos usmerjeno v dve smeri. V aktivnosti, ki so povezane z vzpostavitvijo delovanja društva, pridobivanjem članstva in organizacijskim razvojem združenja, ki smo ga v organizacijskem smislu začeli postavljati na novo, zato nam to še vedno vzame precej časa. Vzporedno s tem razvijamo aktivnosti, s katerimi pomagamo našim članom. Seveda v okviru naših možnosti. To so predvsem dogodki, delavnice, seminarji in ogledi sejmov, s katerimi širimo znanje o logistiki in hkrati omogočamo mreženje, izmenjavo izkušenj in prenos dobrih praks,« pravi predsednik združenja Igor Žula.
Rezerve v ponudbi
»Tudi tako opevani cestni in železniški koridorji niso tako pomembni samo z vidika pretovora blaga in prevoza iz Luke Koper skozi Slovenijo na tuje in nasprotno, vendar predvsem zaradi učinkovite preskrbe našega gospodarstva in posrednega zniževanja stroškov preskrbe našega gospodarstva. O tem se ne govori in ne piše. Pa vendar zniževanje logističnih stroškov in povečevanje logistične učinkovitosti v predelovalni industriji zelo vplivata na konkurenčnost in dodano vrednost nacionalne ekonomije,« pojasnjuje predsednik združenja Igor Žula.
Logistika, če jo gledamo ožje, pokriva vsaj tri segmente, transport, skladiščenje in preskrbo. Pri tem je preskrba vsaj tako pomembna kot drugi dve področji. Na ravni posameznega podjetja v industriji pa pogosto še bolj. To je dobro spoznala avtomobilska industrija, medtem ko je prenos teh praks v druge panoge zelo počasen.
Poglejmo Slovenijo malo skozi številke, pravi Žula. V Sloveniji je skoraj vsak tretji tovornjak prazen, povečuje se število lastnih prevozov, po produktivnosti v povprečju močno zaostajamo za EU. Se pravi, da si poleg nekonkurenčnega poslovnega okolja poslovanje otežujemo še v podjetjih samih. Vse to lahko strnemo na težave in rezerve v predelovalni industriji.
»Dejstvo je, da delovna mesta nastajajo v industriji. Blago, ki se vozi po naših cestah in železnicah, se vozi pretežno zaradi industrije in trgovine. Zato bi morala biti logika rahlo obrnjena. Podjetjem je treba pomagati do večje produktivnosti in učinkovitosti, da bodo ostajala v tem okolju, rasla in se širila. Potem bo tudi potreb po surovinah in po prevozu gotovih izdelkov več. Tako bo krog sklenjen,« pravi Igor Žula, predsednik logističnega združenja, in dodaja, da imamo rezerve v ponudbi logističnih storitev.
Za napredek je potrebnega
Hkrati imamo še zelo veliko logističnih ponudnikov, ki imajo še veliko rezerv. Zato se je industrija, razen z redkimi izjemami, glede logistike organizirala sama. Podjetja so sama zgradila skladišča, kupila tovornjake, zaposlila logistično osebje, informacijsko podprla te procese in posledično obremenila osnovni, tako imenovani »core« posel. Takšna usmeritev je bila nujna, ker ni bilo alternative.
»Za napredek in predvsem odziv nujno potrebujemo znanje. Moramo vedeti, kako to počnejo najboljši, da se lahko premaknemo še sami. Kot združenje vidimo naše poslanstvo ravno v tem, da ozaveščamo celotno poslovno javnost, tako pri ponudnikih kot uporabnikih logističnih storitev. Svoj delež morajo prispevati tudi fakultete, zato smo odlično sodelovanje vzpostavili tudi s fakultetami,« pojasnjuje Igor Žula.
