Višji donosi pokrijejo neizogibne podkupnine

Ljubljana – Nedavni teroristični napad v Nairobiju in grožnje z novimi še niso preplašili vlagateljev v Keniji, verjetno pa bo to pomenilo dodaten udarec za kenijski turizem, ugotavlja Maja Cerar, soustanoviteljica in direktorica za širitev poslovanja v Nairobi's innovation hubu, ki od leta 2009 živi in dela v Nairobiju.

Nairobi's innovation hub je klub poslovnih angelov in delni inkubator, ki vlaga v zagonska podjetja in jim pomaga pri doseganju poslovnih ciljev.

Kakšno je vzdušje v Nairobiju dober teden po napadu somalijske milice Šabab na nakupovalno središče v Westlandsu?

Kenija je navajena vsega hudega. Najprej je bila negotovost zaradi volitev marca letos, zdaj pa ta napad. Kenija je pod drobnogledom Al Šababa že zadnjih deset let, težko pa je reči, da je bil ta napad pričakovan. Odziv kenijske vojske in policije ni bil takšen, kot bi moral biti. Posredovali so namreč šele uro po napadu, v vmesnem času pa so indijske prostovoljne varnostne sile in mimoidoči z orožjem (v Nairobiju veliko ljudi nosi orožje in je legalno) teroriste po nakupovalnem centru lovili s pištolami. Če bi ta operacija potekala tako, kot je treba, to sploh ne bi imelo takšnih razsežnosti. Zdaj se v javnosti razpravlja o vsem tem, saj je bilo v tem nakupovalnem središču veliko pokradenega, celo kreditne kartice žrtev, in o tem, kdo je črna ovca in ali so te teroriste sploh zares ujeli ali ne. Prav tako ni jasno, koliko je v resnici mrtvih.

Nairobi je tudi pomembno poslovno središče Kenije in vzhodne Afrike. Je posledice tega napada in novih groženj čutiti tudi v poslu?

Vlagatelji so dober kazalnik ozračja. Jaz delam večinoma z ameriškimi vlagatelji, ki vlagajo zlasti v podjetja iz sektorja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Za zdaj z njimi nimamo težav in ni čutiti krize. Mogoče je vse skupaj že vračunano. Lahko rečem, da je šel posel od volitev le še navzgor – tudi kmetijstvo in proizvodnja.

Kaj pa turizem? Kenija s turizmom na leto ustvari več kot 800 milijonov evrov prihodkov, ki so letos že nižji zaradi nevarnosti nemirov v času pomladanskih volitev. Kaj za kenijski turizem pomenijo nedavni napad na nairobijsko nakupovalno središče Westgate in napovedi somalijske islamistične milice Šabab, da pripravlja nove? Severni obali države že tako nekaj let grozijo somalijski pirati.

V turizmu samem se čuti kriza, ampak je prekmalu, da bi lahko trdili, da zaradi terorističnih groženj. Letošnji padec turističnih prihodkov je glede na enako obdobje lani 11,4-odstoten, večinoma zaradi strahu pred nemiri po marčevskih volitvah. Al Šabab je grozil že nekaj časa in otok Lamu je bil prazen že lani pred volitvami. Tako da padec v turizmu je nedvomno pričakovati, ne bo pa to kakšna velika tragedija. Kenijski turistični sektor se je v zadnjih petih letih namreč prav zaradi preteklih terorističnih napadov in nemirov okoli volitev že močno skrčil.

Kdo pa najpogosteje vlaga v Kenijo, ki v tej regiji, kljub vsemu povedanemu, še vedno velja za razmeroma stabilno državo?

Res je, Kenija je še vedno precej stabilno gospodarstvo. Veliko je skladov in vlaganj na področju družbene odgovornosti. Denimo IBM, Google veliko vlagata tukaj, saj je IKT sektor na takšni ravni, da je zrel za sklade tveganega kapitala. Domačih vlagateljev tako rekoč ni oziroma večinoma vlagajo v nepremičnine. Za visokotehnološka podjetja pa je veliko zanimanja iz Amerike, Danske, Velike Britanije in Norveške. V Nairobi's innovation hubu smo imeli v primerjavi s septembrom 2012 kar 20-odstotno rast naložb.

Kakšna podjetja pa vi podpirate?

Start-up podjetja v Keniji rastejo kakor gobe po dežju. Zdaj vlagamo v visokotehnološka podjetja na področju finančnega sektorja, mobilnih tehnologij, kmetijstva in okolja. Večinoma gre za mobilne aplikacije, kot je trgovalna platforma za kmete, prek katere si izmenjujejo tržne cene pridelkov. Mi tem start-up podjetjem pomagamo tudi z vodilnimi kadri in drugo strokovno podporo.

Koliko je Kenija sploh odprta do tujih naložb, saj jo sosednji Tanzanija in Uganda pri tem prekašata?

Kenija je uradno zelo odprta za tuje naložbe. Če ustanoviš tukaj podjetje in želiš sem prenesti kapital, pa je sama birokracija precej zapletena. Poleg tega te oskubijo na vsakem koraku, če le lahko. Če hočeš kaj urediti, moraš poznati določene ljudi, tudi podkupnine so nekaj običajnega. Tako da je pot do naložbe v resnici lahko zelo dolga.

To je verjetno povezano z velikim problemom korupcije, s katero se Kenija spopada že dolga leta.

Tukaj ne moreš nikamor brez podkupnine. Jaz zdaj že vem, koga poklicati, na začetku pa je trajalo tudi pol leta, da so naši investitorji lahko nakazali denar na račun našega sklada. Ameriškim vlagateljem niso naklonjeni, tako da morajo ti denar najprej prenesti v Evropo in od tam v Kenijo. Res pa je, da so donosi v Keniji večji, tako da se izračun na koncu izide.

Leta 2012 je imela Slovenija s Kenijo 816.000 evrov blagovne menjave, v letošnjem prvem polletju pa le 235.000. Koliko je lahko ta država zanimiva za slovenske vlagatelje?

Priložnosti je ogromno. Moj oče, denimo, v Kenijo uvaža okna, ker se tukaj na veliko gradi. Pri tem je treba imeti konkurenčne cene in ne vem, koliko je lahko slovenski gradbeni sektor pri tem uspešen, saj večina stvari prihaja iz Dubaja ali Kitajske. Dobra stran je, da kenijski višji razred raste zelo hitro, tako da pri ekooknih, ki jih uvaža naše družinsko podjetje, ne gre za konkurenčno ceno, ampak za kakovost. Priložnosti so tudi v upravljanju odpadkov. Tukaj, denimo, ni smetnjakov, recikliranje in pobiranje odpadkov še vedno potekata ročno. Zaradi hitre rasti prebivalstva je infrastruktura neustrezna, tako da je priložnosti za uvoz različnih produktov in storitev v gradbeništvu ali transportu ogromno. Poleg tega 97 odstotkov Kenijcev uporablja mobilni telefon, do interneta dostopa več kot polovica prebivalstva, to pa pomeni, da je trg dovolj zrel za lansiranje mobilnih aplikacij, ki zvišujejo produktivnost v kmetijstvu, finančnem sektorju in mednarodni trgovini. Veliko tehnologij se tudi kopira. Kar se je v Evropi razvijalo zadnjih deset let, lahko tukaj lansiraš v pol leta in začneš prodajati, saj so kupci dovolj zreli. Ne vem, koliko zvez ima Slovenija tukaj, saj nimamo veleposlaništva v Keniji in nisem seznanjena, koliko slovenskih podjetij resnično deluje na kenijskem trgu. Kot omenjeno, je tukaj ogromno priložnosti in menim, da bi bilo treba strateško okrepiti gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Kenijo. Je pa v Keniji kot v vsaki drugi državi: če želiš biti uspešen v poslu, je dobro imeti zveze in poznanstva, vedeti, s kom govoriti, koga podkupiti na carini in tako naprej. Na začetku je težko, potem pa gre.