Vsak evro lahko pomnožimo z 2,5

Če bi upoštevala dobre zglede iz tujine, bi Slovenija prihodke, ki jih prinaša kongresna dejavnost, z lahkoto podvojila, je prepričan Miha Kovačič, direktor zavoda Kongresnoturistični urad. Povečanje števila kongresov in kongresnih gostov je mogoče, celo nujno, se strinja tudi Tatjana Radovič iz Turizma Ljubljana.

»Naj navedem primer. Letovišče Estoril pri Lizboni na Portugalskem je v mnogočem podobno Portorožu. Pred 20 leti so imeli 70 odstotkov prihodka iz klasičnega turizma in 30 odstotkov iz kongresnega. Zdaj je razmerje obrnjeno – seveda ne na škodo klasičnega turizma. Njegovi prihodki se niso zmanjšali, ampak so več kot podvojili prihodek od kongresne dejavnosti. Pri tem ni odveč ugotoviti, da Estoril ni ravno Pariz ali London, kljub vsemu je nekje ne obrobju Evrope. Z jasno strategijo in pravilnimi odločitvami je torej razvoj mogoč,« je možnosti, ki jih prinaša kongresni turizem, ponazoril Kovačič.

Kongresna dejavnost je s »klasičnim« turizmom dobro kompatibilna iz več razlogov. »Počitniški turizem se dogaja predvsem julija in avgusta in takrat v Sloveniji sprejememo 60 odstotkov gostov. Takrat so hoteli že tako in tako stoodstotno polni. To pomeni, da dodatnih gostov ne morejo sprejeti, lahko samo poskušajo z višjimi cenami iztržiti več. Kongresni turizem pa se izvaja v predsezoni in posezoni, torej vse leto in tako zapolni prenočitvene zmogljivosti, ki bi bile sicer prazne,« je povedal Kovačič.

Drugi del osnove za trženje kongresnega turizma pa so primerne konferenčne dvorane. »Na tem področju je bil v Sloveniji v zadnjem desetletju zaznan velik premik, saj smo imeli v nekem obdobju kar boom gradnje kongresnih zmogljivosti – tako da je dvoran na voljo veliko, zdaj je izziv, kako jih napolniti s kongresi,« je opozorila Radovičeva.

Kongresni gost »zapravi« štirikrat več od »navadnega«

In zakaj si je pravzaprav smiselno prizadevati za povečevanje števila kongresnih dogodkov in obiskovalcev? »Raziskava je pokazala, da povprečen kongresni gost v Ljubljani pusti 1450 evrov v treh dneh, klasični gost pa malo manj kot tristo evrov. Potrebujemo seveda ene in druge goste, če pa že izbiramo, katere bi nagovarjali, je najbrž smiselno, da tiste, ki pustijo več denarja,« pravi Kovačič.

Žal pa v Sloveniji v resnici ne vemo niti tega, koliko kongresnih dogodkov organiziramo in koliko gostov pride zato k nam. »Težava je, da je kongresna dejavnost razpršena med zasebne in javne institucije. Nekatera podjetja organizirajo srečanja, ki so zaupna in o njih ne govorijo, drugi, ki od tega živijo, pa svoje kongrese močno promovirajo. Zato se pojavlja problem pravega izračuna obsega te dejavnosti in njenih učinkov,« pojasnjuje Kovačič.

Vseeno pa je prepričan, da kongresni turizem prinaša večje gospodarske učinke, kot se morebiti zdi na prvi pogled. »Prvo raziskavo o tem, kaj kongresna dejavnost sploh je in kaj ustvari, so naredili v Kanadi. Bili so presenečeni, saj so ugotovili večji gospodarski učinek, kot ga da gozdarstvo. Podobno so se v ZDA prepričali, da je učinek prirejanja kongresov večji od prispevka avtomobilske industrije. Bili so presenečeni, kako je to mogoče,« pravi Kovačič.

Eno zadnjih raziskav s tega področja, ki pojasnjuje, kje v povezavi s kongresno dejavnostjo nastajajo prihodki, so v Veliki Britaniji objavili lani poleti. Ugotovili so, da kongresna dejavnost ustvari 2,9 odstotka BDP, v njej pa je zaposelnih več kot milijon ljudi. Podatki teh raziskav kažejo, da na tisoč denarnih enot direktnih prihodkov – se pravi pri organizaciji kongresov – dejavnost ustvari še tisoč enot indirektnih prihodkov (predvsem v turizmu) in 500 enot induciranih prihodkov v drugih delih gospodarstva.

»Slovenija je sposobna organizirati tudi najzahtevnejše dogodke, gre zato, ali jih znamo pripeljati k nam. Veliki kongresi združenj s tisoč in več udeleženci so največji motor, ki žene dejavnost naprej. En tak kongres prinese v turistično destinacijo več milijonov evrov. Ker gre za storitve, večinoma ostane v državi tudi DDV, lahko ga je tudi pol milijona evrov. Tu so multiplikativni učinki.

Vse, kar neposredno iztržiš od kongresa, moraš množiti z 2,5, in to so številke, ki jih je pomembno imeti pred očmi,« je povedal Kovačič.

Trženje kongresov zahteva profesionalen pristop

»Za uspešnost pri pridobivanju kongresov je zelo pomembno, da na ravni destinacije obstaja neka platforma, ki omogoča celovito trženje destinacije. Kanali komunkacije so popolnoma drugačni kot pri prostočasnem turizmu. In še znotraj produkta zahtevajo dogodki združenj popolnoma drugačen pristop kot dogodki podjetij,« je povedala Tatjana Radovič.

In kaj je tisto, kar določeno okolje naredi privlačno za kongresno dejavnost? »Osnovna infrastruktura, se pravi kongresne dvorane in prenočitvene zmogljivosti so samo del celotne zgodbe. Pri strokovnih kongresih je pomembna aktivna vloga lokalne stroke znotraj tega združenja. Brez tega elementa ne moremo privabiti kongresa. Nikoli se ne zgodi, da bi bila v igri samo ena destinacija. Združenja imajo jasno opredeljene zahteve za izvedbo kongresa. Če se kot destinacija prebiješ v drugi krog, ponavadi pridejo predstavniki združenja na ogledni obisk. Takrat imajo tudi že zelo podrobne ponudbe, tako stroškovno kot vsebinsko. Tudi znanstveni kongresi so ekonomska kategorija in cilj združenj je, da jih speljejo z dobičkom, saj ta pomeni pomemben delež prihodka za delovanje samega združenja,« je pojasnila sogovornica.

Pri odločitvi za destinacijo so kriterji izbire dostopnost, kakovost infrastrukture, kongresni center, nabor hotelov. »Vse več je tudi zahtev po razponu hotelske namestitve v različnih cenovnih razredih. To še posebno velja za kongresna združenja. Ljubljana je tu v prednosti, saj ima dobro hotelsko ponudbo, poleg tega pa so se razvile zelo dobre namesitve v kategoriji B & B ter hostli. Odločevalce, ki pridejo v Ljubljano, navduši tudi to, da je kompaktna, da se lahko gre peš od hotelske namestitve do kongresnega centra, zato ne potrebujejo prevozov. Tudi pri dogodkih za več kot 500 udeležencev lahko ponudimo vso namestitev na razdalji 15 minut pešhoje. To je velik plus. Organizatorji nam priznavajo tudi dobro razmerje med kakovostjo in ceno, prepoznajo dobre organizacijske sposobnosti, poudarjajo tudi znanje tujih jezikov. Zelo pohvalijo kulinariko,« je Radovičeva navedla še nekaj prednosti, ki jih prireditelji kongresov prepoznajo v Ljubljani.