Tiskane izdaje
Ljubljana – Zmanjševanje proračunske luknje je ena od zavez, ki jih je v programu ukrepov Slovenija obljubila Bruslju. Zato bo vlada poleg varčevalnega rebalansa proračuna (20. junija) in napovedanega zvišanja davščin rezerve poiskala tudi v sivi ekonomiji.
Siva ekonomija, ki po besedah kmetijsko-okoljskega ministra in podpredsednika vlade Dejana Židana niti v času konjunkture ni dobra, a je mogoče manj moteča, je v času krize in iskanja rešitev za zmanjšanje primanjkljaja, postala za to vlado velik problem.
Milijarde mimo proračuna
»Ob ocenjeni izgubi 10 milijard evrov, kolikor steče mimo proračuna zaradi sive ekonomije, bi z zmanjšanje te za polovico rešili pomemben del težav, ki jih ima Slovenija. Vsak evro, ki ne steče v državno blagajno, dodatno zmanjšuje socialno varnost ljudi v tej državi in še dodatno ogroža tiste, ki delujete v skladu s pravili in zakonodajo«, je na vrhu slovenskih kmetijskih in živilskih podjetij v Portorožu izpostavil Židan. Zato so v resorju, ki ga vodi, že naredili prve korake za omejevanje sivega trga na področju gozdarstva, vinarstva in pekarstva.
Slovenija nima veliko rezerv
Spopad s sivo ekonomijo bo, kot pravi, po dogovoru v vladi postal stalnica na sejah vladnega odbora za gospodarstvo. Njegov predsednik je minister Židan, ki je prvo poročilo za vlado napovedal do začetka parlamentarnih počitnic. »Slovenija nima veliko rezerv in tu je ena od rezerv, ki jo moramo izkoristiti.«
Med ukrepi, ki so bili v igri za zmanjševanje proračunskega primanjkljaja, je bila poleg skorajšnjega zvišanja obeh stopenj davka na dodano vrednost (1. julija) tudi posebna obdavčitev sladkih pijač. Za zdaj kaže, da o tem še ni pravega dogovora.
»O tem bo še kar precej pogovorov. Naš resor za ta ukrep nikoli ni dal zelene luči. Izvajanje nekih ukrepov, ki dajo minimalni finančni učinek, po drugi strani pa so zapleteni in neposredno škodijo slovenskim proizvajalcem, ni razumsko. Zato ne razumemo, zakaj bi jih sprejeli. To bo tudi naše stališče, ko se bomo v vladi in koaliciji pogovarjali naprej,« pravi minister Židan.
Sicer pa bi ob pobudah za tak dodatni davčni priliv po njegovem morali ločiti dvoje, saj je »eno ali se želi fiskalno proračun torej polniti s hrano, kar se že tako ali tako z DDV, ali pa v bistvu želimo nekje» preventivno delovati, ker na področju, ki zadevajo zdravje, stvari ne delujejo dobro in se zato dodatno obremenijo«. A potem, kot pravi Židan, ne more biti tarča ukrepanja naravno sladek hruškov sok ampak je lahko tarča nekaj povsem drugega.
Upoštevajmo izkušnje od drugod
K temu minister, ki je že ves čas proti uvedbi davka na sladke pijače, dodaja še, da so v državah, kjer so sprejeli tovrstne ukrepe, pa se niso izkazali za dobre, pravzaprav uvedli namensko zbiranje denarja, »ponavadi za neke preventivne zdravstvene programe in ne za polnjenje proračunske luknje«.
Tudi zato pričakuje ob morebitnem vztrajanju ministrstva za finance pri uvedbi tega davka še zelo resno strokovno razpravo. »Verjamem, da nam bo dano še veliko možnosti, da se o tem pogovarjamo,« pravi minister, v katerega delovno področje sodi prehranski resor, in katerega mnenje je tako kot mnenje sveta za kmetijstvo, »da tovrstna obdavčitev v tem trenutku naredi v Sloveniji več škode kot koristi«. Nenazadnje tudi zato, ker bi pričakovanih 14 milijonov evrov priliva odneslo državi vsaj dvakrat toliko.
