Tiskane izdaje
Erjavec se je na MOS v petek ob dnevu gospodarske diplomacije srečal z več kot 25 diplomati iz različnih držav, pogovarjali pa so se tudi o težavah tujih podjetnikov pri pridobivanju slovenskih viz. »Z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Gregorjem Virantom sva se dogovorila, da pripravimo zakonodajo, ki bo olajšala pridobivanje viz. Vezani smo sicer na evropski pravni red, vendar smo znotraj tega tudi sami malo zbirokratizirali postopke,« je dejal zunanji minister.
Prav vize, torej povsem birokratska ovira, so največji problem za poslovneže, ki želijo priti v Slovenijo iz oddaljenih neevropskih držav. »Osebno moram posredovati, da takšen poslovnež dobi vizo. Podobno je tudi, ko gre za profesorje, študente, študentske izmenjave, ki v prihodnosti tudi lahko prinesejo gospodarske rezultate. Upam, da bomo to odpravili in Slovenijo naredili bolj prijazno za tujce,« je priznal Erjavec.
Virant je razložil, da sta se z Erjavcem dogovorila, kako bodo reševali tovrstne zaplete, kadar bo to v interesu našega gospodarstva. Poslovnežu bodo vizo izdali na mejnem prehodu, kar schengenska pravila dopuščajo. »Spremembe je pričakovati v naslednjih dveh mesecih,« je zagotovil Virant.
»Naloga gospodarske diplomacije je, da pomaga domačim gospodarstvenikom,« je rekel Erjavec. Slovenija je tudi preveč zaprta za tuje vlagatelje, razlogi pa po njegovih besedah tičijo v dejstvu, da so bile do leta 2008 gospodarske razmere dobre in novih tujih trgov ni bilo treba iskati. »Danes že lahko govorimo o premikih v miselnosti. Gospodarstvo ugotavlja, da bomo brez novih trgov težko dosegli dobre rezultate,« je dodal Erjavec in omenil predvsem trge, kjer ni tako izrazite gospodarske krize: Rusijo, Turčijo, Kazahstan, Indijo, Južno Ameriko ...
Slovenska podjetja omejujejo majhnost domačega trga, politična in ekonomska nestabilnost, na Poljskem pa je povsem drugače. »Naša država je edina v Evropi, ki od leta 2008 ni zabeležila padca v gospodarstvu. Potrebne reforme smo sprejeli že v devetdesetih letih, imamo politično stabilnost in banke, ki dajejo kredite,« je prednosti 40-milijonske države naštel ekonomski svetovalec poljskega veleposlaništva pri nas Andrzej Wyrfl.
Poljski in slovenski strokovnjaki s področja plastike so na MOS podpisali sporazum o sodelovanju med podjetniškima grozdoma Bydgoszcz in GIZ Grozd Plasttehniki. Slovenski in poljski podjetniki s področja predelave plastike in orodjarstva nameravajo oblikovati poslovna omrežja, ki olajšajo delovanje podjetij ter dostop do znanja, razvoja, inovacij. Direktor slovenskega grozda Janez Navodnik je dejal, da je Slovenija tehnološko bolj napredna, a nimajo denarja ali kreditov, slovenski trg je majhen in pesimističen, imamo pa plastičarji dovolj idej. Poljska je nasprotno velik trg, potrebuje ogromno embalaže, imajo novo elektro in avtomobilsko industrijo, sprejeli so tuj kapital, veliko investirajo in so zelo optimistični.
Tudi Madžari si želijo več sodelovanja s Slovenci. Priložnosti za slovenska podjetja je na Madžarskem še veliko predvsem na področju avtomobilske, elektro in živilske tehnologije ter v turizmu. Kot ugotavlja Bence Sárossy iz Društva slovensko-madžarskih poslovnežev, Slovenci to premalo izkoriščajo. Madžari so na sejem pripeljali predstavnike treh pomembnih podjetij, ki želijo vlagati v Sloveniji.
Slovenski in srbski gospodarstveniki so si bili na srečanju na MOS enotni, da je gospodarsko sodelovanje dobro, želijo pa si več sodelovanja na tretjih trgih. »Srbija ima odlične odnose in sklenjene pomembne sporazume z Rusijo in s tem lahko pomaga Sloveniji, ta pa lahko kot članica Evropske unije pomaga Srbiji, da vstopi na evropske trge,« je pojasnil direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Aleš Cantarutti.
Vzor dobrega sodelovanja je gotovo srbska pokrajina Vojvodina. Slovenskih naložb je tam že za 530 milijonov dolarjev, 30 slovenskih podjetij v Vojvodini pa zaposluje 8000 ljudi. Tudi Vojvodina pa si želi preko Slovenije svoje izdelke izvažati v EU, kot pravi Miroslav Vasin, pokrajinski sekretar za gospodarstvo, zaposlovanje in enakopravnost spolov AP Vojvodina.
Če se Vojvodina letos na MOS predstavlja že osmič, se Brazilija kot največja in najbolj poseljena država Južne Amerike prvič in s 15 podjetji, ki si želijo sodelovanja s slovenskimi podjetniki. Jean Ebling s komercialnega oddelka veleposlaništva Brazilije pravi: »Naša podjetja se zanimajo predvsem za izvoz kmetijskih pridelkov in izdelkov za namakanje, pa tekstila, nakita, ročnih izdelkov, sokov.« Zaenkrat je gospodarsko sodelovanje s Slovenijo skromno, saj gospodarska oddelka na veleposlaništvih obeh državah delujeta šele dve leti, čeprav je zanimanje slovenskih podjetnikov za brazilski trg veliko. »Je pa res, da je Brazilija močno zbirokratizirana na področju tehnologije,« priznava Ebling.
So pa na MOS letos že petič Indijci. Vračajo se , ker njihova podjetja prav tukaj sklenejo številne posle s kolegi iz drugih evropskih držav. Podjetnik R. Elangovan pravi, da je lani in letos prav na MOS navezal pomemben posel s francoskim podjetjem. Za 13 indijskih podjetij iz različnih panog, je MOS zanimiv zaradi dobre strateške lege Slovenije. »Tu nas obiščejo Francozi, Nemci, ne zgolj domačini, zato smo zadovoljni z odzivom,« pravi H. Saini iz združenja majhnih industrijskih podjetij Indije.
