Zavarovalna vsota za invalidnost ni nikoli previsoka

Šolska nezgodna zavarovanja pogosto vključujejo številne ugodnosti, a ne omogočajo optimalne zaščite

Objavljeno
13. september 2013 18.26
Posodobljeno
15. september 2013 09.00
igrisce, vrtec, otroci, Ljubljana, 22.10.2012 foto: Crt Majcen
Andrej Motl, gospodarstvo
Andrej Motl, gospodarstvo
Začetek šolskega leta je čas množičnega sklepanja nezgodnih zavarovanj, saj zavarovalnice v tem času predstavijo posebne ponudbe za otroke in mladostnike. Preverili smo, katere so prednosti in slabosti akcijskih ponudb v primerjavi z drugimi oblikami sklenitev.

Zavarovalnice šolska nezgodna zavarovanj (ŠNZ) ponujajo v obliki paketov. Med vanj vključenimi so najpogostejša kritja za primer trajne invalidnosti, dnevna nadomestila, nadomestila za bolnišnične dneve in nadomestila za primer nezgodne smrti. Po kombinacijah kritij, višinah zavarovalnih vsot in drugih značilnostih se ponudbe zavarovalnic zelo razlikujejo. Kritja za primer stoodstotne trajne invalidnosti praviloma znašajo od nekaj deset do sto tisoč evrov.

V zavarovalnicah pravijo, da v času akcij za enako ceno lahko dobimo več. Pri Zavarovalnici Triglav pravijo, da so premije šolskih zavarovanj za približno 20 odstotkov nižje od rednih, pri Zavarovalnici Tilia pa, da ta razlika znaša približno od 19 do 37 odstotkov. Nekatere zavarovalnice strankam pri tovrstnih sklenitvah zavarovanj ponujajo tudi dodatna kritja. Pri Vzajemni so med drugim v ospredje postavili nadomestilo za nego otroka na domu, nadomestilo za težje bolezni, za težje operacije v tujini ter kritje za zlome kosti, izpahe ali opekline, pri Adriaticu Slovenici pa nadomestilo v primeru izgube življenja zaradi bolezni in mesečno nadomestilo zaradi nezgode.

Pri priključenih zavarovanjih so kritja lahko zelo majhna

Nezgodna zavarovanja za otroke zavarovalnice pogosto tržijo tudi kot dodatna zavarovanja, ki se priključijo različnim oblikam življenjskih zavarovanj ali pa so vanje vključena avtomatično. Nekatere zavarovalnice omogočajo tudi priključitev drugim zavarovanjem. Pri Adriaticu Slovenici jih stranke, denimo, lahko priključijo avtomobilskemu, stanovanjskemu in zdravstvenemu zavarovanju, pri Vzajemni pa zavarovanju za težje bolezni. Tudi priključena zavarovanja poleg kritja invalidnosti praviloma vsebujejo številna, vnaprej določena kritja.

Omejitve višin zavarovalnih vsot so pri priključenih nezgodnih zavarovanjih pogosto enake kot pri zavarovanjih v redni ponudbi, pri nekaterih pa je na voljo zgolj ena kombinacija kritij vnaprej določene višine. Pri zavarovanju, ki ga starši lahko priključijo zavarovanju za težje bolezni, pri Vzajemni zavarovalna vsota za stoodstotno trajno invalidnost znaša 20.000 evrov, pri nezgodnem zavarovanju, avtomatično vključenem v paket življenjskega zavarovanja MojOtrok Zavarovalnice Tilia, pa 30.000 evrov. Pri Merkur zavarovalnici to kritje pri priključenih zavarovanjih lahko znaša največ 150.000, pri Zavarovalnici Maribor pa največ 320.000 evrov.

Po mnenju Igorja Mujdrice iz i-svetovanja sta osrednji pomanjkljivosti ŠNZ in priključenih nezgodnih zavarovanj pogosto prenizke zavarovalne vsote in preslaba fleksibilnost, zaradi katere starši pri sklenitvi nimajo možnosti izločanja posameznih kritij. Staršem zato priporoča, da otroka nezgodno zavarujejo individualno, ne pa po vnaprej pripravljenih ponudbah zavarovalnic.

Pomembna je prava zaščita za primer invalidnosti

Čeprav so številna dodatna kritja pogosto jeziček na tehtnici, ki nas vodijo v sklenitev nezgodnih zavarovanj, Mujdrica svetuje, da otroke nezgodno zavarujemo zgolj za primer invalidnosti. Ocenjuje namreč, da so izplačila pri dodatnih kritjih glede na ceno prenizka, posledice nevarnosti, pred katerimi se z njimi zaščitimo, pa se hkrati ne morejo primerjati s posledicami trajne invalidnosti. Ker ta za otrokovo družino pomeni izjemno finančno obremenitev in traja do konca njegovega življenja, po njegovem mnenju izbrana zavarovalna vsota sploh ne more biti previsoka. Staršem svetuje, da natančno preverijo ponudbo zavarovalnic. Tudi na slovenskem trgu je po njegovih besedah že mogoče skleniti zavarovanje z primernimi kritji, ki lahko dosegajo tudi 600.000 evrov.

Pri določitvi kritja invalidnosti je po njegovih besedah zelo priporočljiva izbira progresivnega izplačevanja zavarovalne vsote. Ta pomeni, da pri določeni stopnji invalidnosti zavarovalnica za vsak dodatni odstotek invalidnosti izplača določen večkratnik zavarovalne vsote. Mujdrica svetuje, da izberemo ponudbo s čim višjo stopnjo progresije in čim nižjo mejo začetka progresivnega izplačevanja, saj s tem poskrbimo za boljšo finančno zaščito v primeru najtežjih oblik invalidnosti.