Zavarovalnice odškodnino za krajo kolesa plačajo le, če lopovi v kolesarnico vlomijo

Najemniki se lahko za škodo na njihovih stvareh obrišejo pod nosom, če je zavarovalec lastnik stanovanja.

Objavljeno
01. avgust 2014 20.01
fon/stanovanja
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Milka Bizovičar, gospodarstvo

Policija je v prvem polletju letošnjega leta obravnavala že 8200 vlomov in 25.200 tatvin, ocenjena škoda samo pri velikih tatvinah je bila 23,3 milijona evrov. Število tovrstnih kaznivih dejanj raste, pravijo tudi v tudi v zavarovalnicah in pojasnjujejo, kako se kakovostno zavarovati.

Predvsem je pomembno, da v zavarovalno polico vključimo vsa kritja, ki jih potrebujemo, pravijo v zavarovalnicah, in da so zavarovalne vsote dovolj visoke. Čeprav velika večina trži paketna zavarovanja doma –od osnovnega do nadstandardnega z največ kritji in najvišjimi zavarovalnimi vsotami –, se ponudba precej razlikuje, zato je smiselno natančno preučiti pogoje in morebitne omejitve, ki jih nudi posamezen paket.

»Preverite, ali zavarovanje, ki ga nameravate skleniti, krije tudi škode na stavbi, ki jo povzroči vlomilec, ali obstajajo odbitne franšize pri kritju, kakšne so zavarovalne vsote za gotovino, nakit, druge dragocenosti ...,« svetujejo v Merkur zavarovalnici. Škoda, ki jo nepridipravi povzroči na nepremičnini z vlomom, je lahko večja od vrednosti odnesenih predmetov, dodajajo v Wiener Städtische, takšne izkušnje imajo tudi v Grawe.

Pomisliti je treba na vse prostore, iz katerih nam lahko odtujijo lastnino in na predmete v njih, tudi na garažo in vrtno lopo, še pravijo v tej zavarovalnici. Spomnijo še na vlomski vandalizem in na morebitne posredne stroške, ki nam jih lopov še lahko povzroči, »na primer uporaba telefona«, v Adriaticu Slovenici pa dodajo, naj ne pozabimo niti na to, da nam lahko odnesejo tudi dele stavbe – to so predmeti, ki so pritrjeni na nepremičnino, na primer žlebovi, klimatske naprave, stavbno pohištvo.

Pri zavarovalnih vsotah moramo biti pozorni na pravšnje vrednosti. Paziti moramo, da se ne zavarujemo za premajhno vsoto in tudi, da ni prevelika, pravijo v Generaliju. Če menimo, da je zavarovalni agent predlagal prenizko vrednost, ga je smiselno na to opozoriti in mu povedati, če imamo doma vredna umetniška dela ali druge drage predmete. V osnovne pakete je sicer ponavadi vključeno zavarovanje vseh predmetov, vendar pa le do določene vrednosti. Posebej je to pomembno za dražje stvari, ki jih je smiselno imeti še posebej varovane.

»Za stvari, ki so namenjene splošni rabi, ni omejitev, razen da morajo biti v zaprtem in zaklenjenem prostoru (stanovanju). Vrednostni predmeti pa imajo posebne omejitve, zneski so odvisni od tega, ali so prosto ležeči, torej na vidnem mestu, ali pa jih hranimo v zaklenjenem predalu ali v sefu z večjo varnostno zaščito,« odgovarjajo v Wiener Städtische na vprašanje, ali je znesek izplačane zavarovalnine odvisen od tega, kako zlahka jih lopov ukrade.

Za neoviran vstop roparja odgovarjate sami

»Najpogostejša težava pri izplačilu zavarovalnine je nepravilna hramba vrednejših predmetov in s tem zmanjšana višina izplačila zavarovalnine v skladu z omejitvami zavarovanja,« navajajo v Grawe. Pri Triglavu pa: »Zavarovane so le tiste stvari, ki so navedene v pogodbi in pripadajo zavarovancu.«

V Zavarovalnici Maribor pravijo, da se lahko zaplete pri zavarovanih stanovanjih, v katerih pa bivajo najemniki: »Če je pri vlomu, tatvini odtujena najemnikova oprema, ni upravičen do povračila škode, če nima sam sklenjenega premoženjskega zavarovanja za svojo opremo. Odškodnine ne more uveljavljati iz lastnikove premoženjske police.«

Sicer pa v osnovi tudi kolesa niso zavarovana do celotne vrednosti, treba jih je dozavarovati, pravijo v Generaliju in dodajajo: »Kolesa v kolesarnicah so pogosta tarča tatov. Zavarovana so, če v prostor vlomijo, ne pa, če izginejo iz zaklenjenih kolesarnic, v katere imajo vstop vsi v bloku in ni znakov vloma v prostor. Tudi na splošno zavarovalnica ne bo krila škode, če se izkaže, da je ropar v nepremičnino vstopil neovirano, kar po podatkih policije tudi ni tako redek primer. Lastniki pozabijo zakleniti vrata, puščajo odprta okna.

V Adruaticu Slovenici pravijo: »Nevarnost vloma in ropa je vključena v vseh paketih zavarovanja stanovanjskih premičnin, vendar je treba poudariti, da mora priti do vlomske tatvine, ropa ali roparske tatvine, da bo kritje podano. Za vlomsko tatvino se ne šteje, če storilec vdre skozi odprto okno, katerega spodnji rob je manj kot 1,60 metra od tal.«

Tudi po poteku garancijskega roka hranite račune

Zavarovalnice sicer premičnine zavarujejo na novo vrednost, vendar ni nujno, da zavarovanec vedno dobi povrnjeno škodo v tolikšni vrednosti, da si lahko kupi nov izdelek. Tako v Wiener Städtische pojasnjujejo, da za ukradene artikle, ki se še prodajajo in je tako mogoče ugotoviti ceno, izplačajo nabavno vrednost, če so stvari poškodovane, krijejo stroške popravila, da je izdelek v takšnem stanju kot je bil pred škodnim dogodkom. Pri spornih zadevah, kot so predmeti visoke vrednosti, vrednost določajo cenilci.

»Pri nakitu je še bolj kompleksno, ker mora obstajati certifikat o kakovosti, da se lahko določi prava vrednost. Če ima zavarovanec v lasti predmete velike vrednosti, je najbolje, da že ob sklenitvi zavarovanja ali ob nakupu pripravi seznam in ga skupaj s kopijami računov in dokazil predložiti zavarovalnici v naprej. To je za nas koristno tudi za preverjanje ustreznosti izbrane zavarovalne vsote,« pravijo v Wiener Städtische.

V Adriaticu Slovenici pojasnjujejo: »Če se ob zavarovalnem primeru ugotovi, da je dejanska vrednost stanovanjskega predmeta nižja od 50 odstotkov nove vrednosti, velja, da je predmet zvarovan na dejansko vrednost.« V Grawe pa: »Zavarovalnina je enaka novi nabavni vrednosti ukradenih stvari, razen če je amortizirana vrednost nižja od 20 odstotkov nove vrednosti.«

Temelj za izplačilo zavarovalnine je sicer vedno policijski zapisnik, pomembna pa so tudi dokazila o lastništvu odtujenih predmetov. Najbolje je, da imamo račune, zavarovalnice lahko upoštevajo tudi fotografije, druge dokaze, nekatere lahko tudi priče. V Grawe dodajajo: »Če zavarovalec ne more dokazati obstoja predmeta oziroma njegove vrednosti pred škodnim dogodkom, lahko zavarovalnica krije škodo v višini največ 50 odstotkov vrednosti novih stvari. V praksi je takšnih primerov izredno malo.«