Zemeljski plin cenovno sprejemljiv, UNP pa ne

Preskrba z zemeljskim plinom je energijsko učinkovita in cenovno ugodna, ogrevanje s kurilnim oljem in UNP pa je drago.

Objavljeno
03. oktober 2014 16.25
reu UKRAINE-CRISIS/GAS-PIPELINES
Cveto Pavlin, gospodarstvo
Cveto Pavlin, gospodarstvo

Ogrevanje na plin je okoljsko sprejemljivo, energijsko učinkovito in tudi razmeroma poceni, je pogosto slišati pred začetkom kurilne sezone. Prve dve trditvi sta pravilni, zadnja pa ne povsem. Zakaj?

Predvsem zato, ker ljudje pogosto ne ločijo med zemeljskim plinom in utekočinjenim naftnim plinom (UNP). Uvodna trditev o cenejšem ogrevanju z zemeljskim plinom torej velja, za UNP pa ne, saj je ta med najdražjimi in zato negospodarnimi energenti.

Ugodna souporaba zemeljskega plina in OVE

Obema energentoma, tako zemeljskemu plinu kot utekočinjenemu naftnemu plinu, je skupno, da sta sestavljena iz ogljikovodikov, vendar se bistveno razlikujeta po fizikalno-kemijskih lastnostih, po energijski vrednosti in, kot že omenjeno, po ceni. V Sloveniji zemeljski plin za komercialne namene in široko potrošnjo pri ogrevanju uporabljamo v večjem obsegu že od sredine prejšnjega stoletja, zato so tehnologije njegove uporabe preizkušene, zelo zanesljive in varne.

Zemeljski plin je naravni plin, ki je v plinastem stanju pod površjem zemlje skupaj z nafto ali brez nje ali pa je ujet v plasteh skrilavcev. Njegova nahajališča so navadno zelo oddaljena od porabnikov, zato ga je treba do njih dostaviti. Po prenosnem plinovodnem omrežju ga transportirajo v plinastem stanju, z ladijskim, cestnim ali železniškim transportom pa globoko ohlajenega in v tekočem stanju, to je kot utekočinjeni zemeljski plin.

Do končnih odjemalcev zemeljski plin za široko porabo dostavljajo v plinastem stanju po distribucijskem plinovodnem omrežju. Zemeljski plin, ki ga uporabljamo v Sloveniji, ima več kot 98 odstotkov metana in zelo malo drugih primesi. Sodobne ogrevalne tehnologije omogočajo učinkovito in cenovno ugodno souporabo zemeljskega plina in obnovljivih virov energije (sonce, voda, zrak) pri energijski preskrbi zgradb.

Brez večjih stroškov za prehod z zemeljskega plina na UNP

Utekočinjeni naftni plin (UNP) je naftni derivat, ki nastaja kot produkt pri destilaciji nafte in pridobivanju zemeljskega plina. Njegovi glavni sestavini sta propan in butan, pri čemer se navadno uporabljata čisti propan ali mešanica propana in butana v različnih razmerjih. UNP je v nasprotju z zemeljskim plinom težji od zraka, zato se ne sme uporabljati in skladiščiti v prostorih pod nivojem okoliškega terena.

Utekočinjeni naftni plin se uporablja za enake namene kot zemeljski plin, pogosto na območjih, kjer je predvidena gradnja plinovodnega omrežja za zemeljski plin. Po njegovi dograditvi lahko odjemalci UNP začnejo uporabljati zemeljski plin, za kar niso potrebni večji investicijski stroški, prihranki ob prehodu na zemeljski plin pa so veliki.

Pri prehodu z UNP na zemeljski plin trošil ni treba zamenjati, ampak jih serviser le prilagodi za uporabo drugega goriva. Ob zamenjavi kotla s sodobnim kondenzacijskim so prihranki še večji, ker imajo novejši kotli na zemeljski plin še večje izkoristke pri proizvodnji toplote. Poleg tega konkurenca med ponudniki zemeljskega plina zagotavlja, da bodo njegove cene pri nas razmeroma ugodne tudi v prihodnje.

Kurilno olje in UNP draga energenta

Izračuni iz javno objavljenih študij Fakultete za strojništvo v Ljubljani in svetovalcev v energetskosvetovalni mreži za občane Ensvet potrjujejo, da so bili stroški za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v stanovanjski stavbi z zemeljskim plinom leta 2013 do kar 44 odstotkov nižji kot za utekočinjeni naftni plin.

Cena UNP in kurilnega olja, ki je najbolj razširjen energent za ogrevanje hiš pri nas, je tesno povezana s ceno nafte in naftnih derivatov, ki se že več let povečuje, in tako bo tudi v prihodnje. Poleg tega kurilno olje preveč onesnažuje okolje in je tudi zato manj zaželeno kot energent. Težave so tudi z zastarelimi kotli na kurilno olje, ki imajo slab energijski izkoristek.