Posojila prebivalstvu večja 
za petino, prav tako depoziti

Ljubljana –  Kar zadeva lansko leto, v banki poudarjajo, da to ni bilo le eno najboljših v zgodovini banke, ampak je banka z rezultati izstopala tudi v slovenskem bančnem prostoru. »Smo najboljša banka v Sloveniji v letu 2010,« je poudaril Andre-Marc Prudent, ki povečanje prihodkov kot dobička napoveduje tudi za letos.

Medtem ko je večina domačih bank konec lanskega leta opravila visoke odpise, zlasti do domačih gradbincev in finančnih holdingov, so v banki SKB lani slabili manj slabih naložb kot v letu 2009. Kako to? Tudi za to, ker imamo drugačen portfelj slabih naložb kot druge banke, je poudaril Prudent.

»V banki skoraj nismo izpostavljeni do gradbenega sektorja,« je pojasnil. Slabitve in rezervacije za slabe naložbe je SKB znatno oblikovala že v letu 2008, Prudent pa je izpostavil, da v banki preudarno upravljajo tudi tveganja. »Iz nepremičninskih poslov in menedžerskih odkupov se nismo povsem umaknili, zelo natančno pa izbiramo posle, ki jih podpiramo,« je načelno politiko banke opisal Prudent.

Velik poudarek poslovanju 
s fizičnimi osebami

Da bi nadomestili slabo kreditno sposobnost podjetij, so v banki lani velik poudarek namenili poslovanju s fizičnimi osebami. Lani je SKB fizičnim osebam izplačala za skoraj 280 milijonov evrov posojil, kar je petino več kot v letu 2009. Povečali so se tudi depoziti prebivalstvu, in sicer za 15 odstotkov. Banka je lani dosegla 113,9 milijona evrov bančnih prihodkov oziroma 7,4 odstotka več kot leto prej, bilančna vsota skupine pa je konec leta znašala 2,86 milijarde evrov. Od skupaj 2,2 milijarde evrov posojil, kar predstavlja 6,5 odstotka slovenskega trga, je obseg posojil prebivalstvu znašal 833,6 milijona evrov.

Konkretnih načrtov za leto 2011 v banki ne razkrivajo, obetajo pa si rast na vseh področjih poslovanja, še zlasti pri poslovanju z občani. Veliko bo odvisno tudi od splošnega stanja gospodarstva pri nas, je včeraj poudaril član uprave banke Borut Vujčič.
»Problem kreditiranja gospodarstva ni v tem, da banke niso pripravljene financirati projektov, temveč da ni povpraševanja po investicijskih projektih,« je poudaril Vujčič. V banki namreč opažajo, da se zadnje čase povečuje povpraševanje po kreditih med izvozniki, medtem ko je pri podjetjih, ki delujejo na domačem trgu, zanimanja za investiranje precej manj. In čemu v banki pripisujejo dejstvo, da podjetja ne povprašujejo po posojilih? »Investicija se splača takrat, ko vidiš neko tržno priložnost. Teh na slovenskem trgu v tem trenutku žal ni,« je še poudaril Vujčič.