Posojilo EIB za razvojni preboj

SID banka in Evropska investicijska banka sta podpisali pogodbo o zadolžitvi SID banke za 380 milijonov evrov. S tem bo SID banka omogočila financiranje novega razvojnega preboja in tako pripomogla k blažitvi posledic finančne krize.

Objavljeno
22. julij 2009 19.11
Ljiljana Đerić
Ljiljana Đerić
LJUBLJANA - Po nekaj mesečnih pogajanjih sta predstavnika SID banke in Evropske investicijske banke (EIB) podpisala pogodbo o zadolžitvi SID banke za 380 milijonov evrov. Posojilo je namenjeno financiranju projektov malih in srednjevelikih podjetij ter razvojnih projektov na področju avtomobilske industrije, razvoja občin in varovanja okolja. SID banka bo ta kredit črpala v obliki štirih kreditnih linij, za projekte v avtomobilski industriji bo posojila podjetjem dala neposredno, druga pa po poslovnih bankah. Sodelovale bodo lahko vse poslovne banke, SID banka se bo tudi to pot zavzela za to, da bi bili stroški bank, ki jih bodo zaračunale kreditojemalcem, čim nižji. Računa tudi, da bodo te banke tem kreditojemalcem odobrile tudi posojila iz lastnih sredstev.

 

Že v petek bo SID banka objavila povabilo podjetjem iz avtomobilske industrije, naj se prijavijo za ta posojila. Gre za 80 milijonov evrov iz posojila EIB in 56 milijonov evrov iz drugih virov, ročnost bo do 12 let (ob obročnem odplačevanju s štiriletnim moratorijem) ali do osem let (ob enkratnem odplačilu brez moratorija). Posojila bodo namenjena financiranju vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije na področju zmanjševanja emisij in energetske učinkovitosti avtomobilske industrije. Predsednik uprave SID Sibil Svilan upa, kot je dejal na novinarski konferenci, da bodo podjetja kmalu predložila svoje razvojne projekte in da bodo ti kakovostni.

 

Za kreditiranje projektov malih in srednjevelikih podjetij bo namenjenih 150 milijonov evrov, ročnost bo do 12 let (ob obročnem odplačevanju s štiriletnim moratorijem) ali do osem let (ob enkratnem odplačilu brez moratorija).

 

Sto milijonov evrov bo namenjenih za financiranje infrastrukturnih naložb občin (denimo gradnje čistilnih naprav, vodovodov, cest ter zdravstvene, športne in izobraževalne infrastrukture). Pri teh posojilih bo ročnost do 20 let (ob obročnem odplačevanju s šestletnim moratorijem) ali do 13 let (ob enkratnem odplačilu brez moratorija).

 

Pri četrti kreditni liniji gre za 50 milijonov evrov za financiranje okoljevarstvenih projektov, hkrati z naložbami v učinkovito rabo energije, obnovljive vire, zmanjšanje izpustov in podobne projekte. Prek poslovnih bank bo šlo 35 milijonov, prek Eko sklada pa 15 milijonov. Ročnost bo do 20 let (ob obročnem odplačevanju s šestletnim moratorijem) ali do 13 let (ob enkratnem odplačilu, brez moratorija).


Iz četrtkove tiskane izdaje Dela