Pospravljanje in upanje

Hugo Boss se zdaj spusti nagovarjati, naj privoli v nadaljnje sodelovanje in s tem postane edini pravi rešitelj ostanka nekoč velike Mure. Boss pri sprejemanju odločitve gotovo ne bo upošteval stiske Pomurcev in želje države, ampak le svoje interese.

Objavljeno
01. oktober 2009 22.51
Ivan Gerenčer
Ivan Gerenčer
Bojan Starman, ki je bil v Muro poslan z namenom, da naredi red po meri države in zapovedih ekonomije, je opravil prvi del naloge. Sodišču je za matično družbo Mura, d. d., in tri hčerinske družbe predlagal uvedbo stečaja, ker so plačilno nesposobne. Preostalih pet Murinih hčerinskih družb je še pustil pri življenju. Med njimi je najpomembnejša Mura in partnerji, ki bi kot edino zdravo jedro, ki je še ostalo, ohranila največ tisoč delovnih mest.

To je tudi drugi del Starmanove naloge, ki pa bo - glede na razplet dogodkov - veliko težji kot pisanje predlogov za stečaj. Toda poslovanje podjetja Mura in partnerji je odvisno predvsem od sodelovanja z nemškim Hugom Bossom. Ta je zaradi neurejenih razmer začasno prekinil dolgoletno sodelovanje z Muro. Zdaj se pusti nagovarjati, naj privoli v nadaljnje sodelovanje in s tem postane edini pravi rešitelj ostanka nekoč velike Mure. Boss pri sprejemanju odločitve gotovo ne bo upošteval stiske Pomurcev in želje države, da ji pomaga rešiti, kar se rešiti da, ampak le svoje interese. Če se bo odločil za slovo od Mure, pa bodo v stečaj bliskovito zgrmela tudi t. i. zdrava jedra Mure, katerih prihodnost visi na nitki.

Ponavljati zgodbo o tem, zakaj in predvsem kdo je kriv za zlom nekoč ene največjih evropskih konfekcijskih tovarn, nima pomena. Tudi koristi ne bi bilo nobene. Krivcev je za dolgo vrsto in razlogov še več. Velja pa si zapomniti in se iz tega tudi kaj koristnega naučiti, da nikjer v državah s tržnim gospodarstvom lastniki s svojimi podjetji ne ravnajo kakor svinja z mehom. Prav to so ves čas počeli Murini lastniki, država pa jih je, tudi kot Murina solastnica, le nemo opazovala. Moralnega mačka si je zdravila z občasno denarno pomočjo pomurskemu podjetju.

Če bi lastniki skrbeli za Muro, bi bila ta danes v povprečju solidno podjetje z manj zaposlenimi. Ceno za takšno ravnanje lastnikov bodo seveda plačali delavci Mure z brezposelnostjo, nato pa vsi v državi. Izguba 3200 delovnih mest celo za večje in razvitejše države, kakršna je Slovenija, ni mačji kašelj.

Iz petkove izdaje Dela.