Povečanje dobička gospodarstva 
ne pomeni vedno blaginje

Ljubljana – Pet tisoč novih gospodarskih družb v zadnjih sedmih letih, dvajset tisoč novih zaposlitev in strmo vzpenjajoči se dobički so sicer zanimivi podatki o ekonomskem zdravju ljubljanske regije, kot vedno pa tudi tu statistika ne razkriva vsega. Morda še najbolj izstopajoč podatek je tisti o štirih milijardah evrov manj, ki so jih ljubljanski gospodarstveniki zaslužili leta 2009 v primerjavi z letom 2008, ko so bile razmere veliko bolj rožnate. Podatki za lani na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve še niso dosegljivi, že razpoložljivi podatki od preloma tisočletja do predlani pa razkrivajo zanimive in tudi tragične trende v gospodarstvu širše ljubljanske regije.

Statistični gospodarski kazalci v okviru zajetih podatkov sicer večinoma kažejo navzgor – število gospodarskih družb, pa naj bodo to družbe z omejeno odgovornostjo, javna podjetja ali dobrodelne ustanove, se povečuje, zaposlenih je le za odtenek manj, tudi prihodki od prodaje so se še leta 2008 zmanjševali.

Varljivo povečanje 
števila podjetij

Da je manj zaposlenih tudi ustvarilo manj prihodkov, morda še ni zelo skrb vzbujajoče, žalostno pa je, da je bilo na območju Ljubljane predlani približno petsto podjetij več kot leto prej, prihodki od prodaje pa so se v tem času zmanjšali za približno petnajst odstotkov oziroma za štiri milijarde evrov. Dejansko lahko tudi povečanje števila podjetij kaže na večjo stisko – »podjetja« so tudi posamezniki, ki se registrirajo kot samostojni podjetniki, ki jim nihče ne plačuje bolniške odsotnosti, dopusta in potnih stroškov ter drugih ugodnosti, ki so v bolj varni obliki zaposlitve samoumevne. Potem ko od njihovih surovih dohodkov odštejemo vse bonitete, ki jih dobiva redno zaposleni, pogosto dobimo resnično mizerno neto plačo.

»Zlato leto« s stališča zaslužka je bilo, kot kaže, »gospodarsko pregreto« leto 2007, ko so prihodki od prodaje gospodarskih družb na območju Ljubljane dosegli skoraj 28 milijard evrov, medtem ko so še leta 2006 letna poročila evidentirala nekaj manj kot šest milijard evrov prihodkov. Prav mogoče je, da ta skok ni povsem realen, ampak predvsem posledica nekaterih sprememb v finančno-birokratski zakonodaji. Prihodkov od prodaje je bilo leta 2008 še približno tri milijarde evrov več kot prejšnje leto, predlani pa je ta vsota strmoglavila pod 27 milijard. Bolj kot okrevanje bodo v prihodnjih letih zanimive strukturne posledice in prerazporeditev denarja – tudi v Ljubljani in širši okolici – ki jo je povzročila kriza.