Prava katastrofa: prihodki še padajo, zadolženost pa raste

Ljubljana – Po dostopnih podatkih se Slovenskim železnicam v letošnjem tekočem poslovanju napoveduje prava katastrofa. Poslovni prihodki so v sedmih mesecih – gibanje se je nadaljevalo tudi avgusta – v primerjavi z lanskim sedemmesečjem padli skoraj za petino, od tega transportni prihodki kar za četrtino, poslovni odhodki pa so bili manjši samo za poldrugi odstotek. Predsednik NS SŽ Andrej Godec je za Delo potrdil naše informacije, da so imele SŽ od januarja do julija 26 milijonov evrov izgube. In tudi, da so se najeta posojila z lanske četrt milijarde povečale na tretjino milijarde evrov.

Najhuje je tam, kjer bi moralo biti najbolje: v tovornem prometu so SŽ prepeljale več kot četrtino manj blaga in netotonskih kilometrov kot lani. Na manjši promet vpliva recesija, nekaj pa tudi konkurenca, ki je po neuradnih podatkih in kljub temu, da je fizično šibka, SŽ že odvzela sedem odstotkov dobrega tovora. SŽ se bodo morale konkurenčnega boja resno lotiti – ne z drobnimi nagajanji tujim prevoznikom. Goran Brankovič, ki bo po torkovem imenovanju mesto generalnega direktorja SŽ prevzel 1. oktobra, je na predstavitvi nadzornikom poudaril, da se bo treba lotiti velikih stvari in pridobivanja novih tovorov.

Tovorni promet, ki v letošnjem sedemmesečju ni ustvaril niti sedmih desetin lanskih poslovnih prihodkov, z odhodki pa je bil le dobrih pet odstotkov nižje, je ustvaril kar za 22,5 milijona evrov izgube. Izguba potniškega prometa, katerega poslovni prihodki so bili malo pod lanskimi, poslovni odhodki pa malo nad njimi, je ustvaril za dobrih sedem milijonov izgube. Po oceni Andreja Godca je bil za krizne čase takšen rezultat dober. Poslovne rezultate so SŽ lani popravljale z izkupičkom od prodaje zemljišča (za Emoniko). Letos je takšnih poslov zanemarljivo malo in jih tudi v prihodnosti ne bo prav veliko, napoveduje Godec. Ker srebrnine niti ni več.

Tasičevi svetovalci ostajajo

Poročilo o polletni izgubi in omemba likvidnostnih težav, predvsem pa morebitna ogroženost izplačila plač, so po seji nadzornikov med zaposlenimi v SŽ povzročili negodovanje in pismo sindikatov poslovodstvu. V njem ugotavljajo, da so trenutne razmere v SŽ posledica slabih odločitev predstavnikov lastnika pri imenovanju vodstva SŽ, da se varčevalni ukrepi izvajajo samo na nižjih in proizvodnih delovnih mestih, da pa se zaposlujejo dobro plačani svetovalci poslovodstva, ki nimajo dela.

Predsednik sveta delavcev in predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Silvo Berdajs je pojasnil, da ne gre za napoved stavke, da pa bi se to lahko zgodilo, če bi nastale težave z likvidnostjo. Opozarja predvsem na svetovalce z dobrimi plačami, vsi pa so v SŽ prišli v treh mesecih in pol, ko je SŽ vodil Matic Tasič, ki je tudi sam še zaposlen v SŽ. Problema verjetno ne bi bilo, če bi Tasič mandat svetovalcev vezal na svoj mandat – tako je storil njegov predhodnik Tomaž Schara in vsi so skupaj z njim s SŽ res odšli.

Tasičevi svetovalci so v SŽ namreč zaposleni za nedoločen čas, in to kljub opozorilom sindikalistov, naj se njihova zaposlitev veže na mandat generalnega direktorja. Silvo Berdajs izrecno opozarja, da ugotovitve sindikatov niso naperjene proti Goranu Brankoviču, saj SŽ generalnega direktorja nujno potrebujejo. Andrej Godec se zaveda, da so glede na stisko novi svetovalci (brez dela) trn v peti. Godec ne trdi, da niso sposobni, vendar bi jih bilo treba izkoristiti za prave naloge; če pa ne gre, tudi zanje obstaja inštitut čakanja na delo.


Več si preberite v sobotni tiskani izdaji Dela.