Pravica je enaka za vse, izplačila različna

Ljubljana - Regres je pravica za delavca in obveznost za delodajalca, poudarjata generalni sekretar združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole in pravna svetovalka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Toš Zajšek. Zaposlenim v javnem sektorju pripada letos 672 evrov regresa pri izplačilu aprilskih plač. Za zasebni sektor znaša regres za leto 2009 najmanj 686 evrov, nižji je v podjetjih z izgubo v preteklem poslovnem letu, kjer ne sme biti nižji od minimalne plače, ki zdaj znaša 589,19 evra. Navzgor regres ni omejen!

Regres za zasebni sektor na splošni ravni ureja kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračil stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust, ki so jo na državni ravni sklenili predstavniki delodajalcev in sindikatov, in kolektivne pogodbe za dejavnosti. Pri vseh zneskih, povezanih z regresom, govorimo o kosmatih, bruto izplačilih. Na zakonodajni ravni regres kot pravico zaposlenih opredeljuje 131. člen zakona o delovnih razmerjih, ki pravico do regresa povezuje s pravico do dopusta na splošno določa: »Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.« Po pojasnilih Jožeta Smoleta pravica do regresa letos ne bo okrnjena izrecno zaradi krajšega delavnika, ki ga podjetja uvajajo zaradi krize, krizne okoliščine pa gotovo vplivajo na višino izplačil. Zakon o delovnih razmerjih določa tudi roke, do katerih je delodajalec dolžan izplačati letni regres: najpozneje do 1. julija, zaradi nelikvidnosti delodajalca je mogoče s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določiti tudi poznejši rok izplačila, a najpozneje do 1. novembra. »Poznamo tudi primere, da so družbe regres izplačale po 1. novembru, pred koncem leta, a so se tako dogovorili s sindikati, ker je imelo podjetje velike težave. Kjer uprava dobro sodeluje s sindikati, je takšen dogovor mogoč, ne more pa biti takšen zamik pri izplačilu regresa pravilo,« pravi generalni sekretar slovenskega delodajalskega združenja Jože Smole.

Ponekod je regres že v denarnici

Podjetja iz zasebnega sektorja pri datumu za izplačilo regresa ne bodo tako »enotna« kakor javni sektor: ponekod so ga izplačali že marca ali aprila, drugje se pripravljajo na majsko izplačilo, v številnih družbah bodo o znesku izplačila odločali junija in ga junija tudi izplačali, marsikje bodo izplačilo opravili v več obrokih. Kolektivna pogodba dejavnosti za banke in hranilnice predvideva regres na ravni 80 odstotkov povprečne trimesečne plače na zaposlenega: »V NLB je bil regres za letni dopust za leto 2009 izplačan konec marca.« Članica mednarodnega koncerna delniška družba Danfoss Trata je regres zaposlenim izplačala aprila, po kosmatih 900 evrov na zaposlenega. Na Gorenjskem v Merkurju so letos 24. aprila izplačali po 665 evrov, kakor določa kolektivna pogodba za njihovo dejavnost, ali bo pozneje sledil še drugi obrok, bo odvisno od poslovnih rezultatov in okoliščin poslovanja. »Regres za sodelavce, zaposlene v novomeški Krki, tovarni zdravil v Sloveniji letos znaša 992 evrov bruto, izplačali smo ga 24. aprila,« sporočajo iz Novega mesta. V domžalskem Helisou regresa še niso izplačali: »V slovenskih proizvodnih družbah Skupine Helios bomo izplačali regres konec maja, bo pa bo za deset odstotkov nižji glede na izplačilo v lanskem letu, ko je v bruto vrednost v slovenskih proizvodnih podjetjih Skupine Helios znašala 947 evrov na zaposlenega, v Colorju 768 evrov.« Tudi v Novartisovi farmacevtski družbi Lek bodo regres izplačali konec maja. O zneskih ne govorijo, povedo le: »Lahko rečemo, da samo v Sloveniji med družbami z višjimi izplačili.« V celjski delniški družbo Kovintrade napovedujejo izplačilo za junij: »Znesek bo usklajen s kolektivno pogodbo dejavnosti, tako da bo znašal bruto 665 evrov na delavca. Uprava kranjske delniške družbe Sava še ni odločala o letošnjem regresu, bržkone bo primerljiv z lanskim, ki je znašal 928,33 evra: »Višine in datuma izplačila regresa za leto 2009 še nimamo določenega.« V borznoposredniški družbi Ilirija nameravajo regres izplačati junija in sicer toliko, kot določa kolektivna pogodba dejavnosti. Janez Pezdirc iz Papirnice Radeče pravi, da so o regresu lani odločali in ga izplačali junija, in tudi letos o tem izplačilu ne bodo odločali prej: »Vprašanja o regresu so za zdaj za nas tako čisto prezgodnja.«

Regres tudi po obrokih

Jože Smole pričakuje, da se bo letos za obročno plačilo odločilo več družb kakor lani: »Posebno v družbah z delovno intenzivno dejavnostjo imajo veliko težav z zagotavljanem likvidnosti. Hudo poslabšanje plačilne discipline lahko sploh v manjših podjetjih zelo oteži izplačilo regresa.« V združenju delodajalcev predvidevajo tudi, da bo letos več družb kakor lani poskušalo odmakniti regres na november, ker, kakor pravi sogovornik, pričakujejo, da bodo dotlej izboljšala poslovanje, »tako bodo tudi različne obveznosti potiskala proti koncu leta«. Pri tem sogovornik poudarja, da skoraj tretjina kolektivnih pogodb dejavnosti za leto 2009 predpisuje izplačilo regresa v višini minimalne plače 589,19 evra, kar kaže na krizne okoliščine. »Pogodba za kmetijstvo na primer že določa dve vrednosti regresa, za podjetja brez izgube 715 evrov in za podjetja z izgubo na ravni minimalne bruto plače 589,19 evra. Nižje in višje izplačilo je predvideno tudi v kolektivni pogodbi za tekstil, nekovine, gradbeno dejavnost, cestni potniški promet, pošto, komunalo ter obrt in podjetništvo,« opozarja Jože Smole.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela