Pravljica o prodaji

Telekom je nekaj najdragocenejšega, kar premore ta država. Zato ga prejšnja administracija ni želela prodati na vrat na nos, tudi sedanja je kljub napovedanemu umiku države iz gospodarstva zadržana.

Objavljeno
22. marec 2007 22.02
Aleš Stergar, novinar gospodarske redakcije Dela
Telekom je dragulj v kroni, babičino zlato – nekaj najdragocenejšega, kar premore ta država. Zato ga prejšnja administracija ni želela prodati na vrat na nos, tudi sedanja je kljub napovedanemu umiku države iz gospodarstva zadržana. Že strategija privatizacije je določila, da se bo morebitni kupec moral zavezati, da slovenskega telekoma nikakor ne bo zanemarjal, temveč mu bo omogočal nadaljnji razvoj. Gospodarski minister je napovedal, da bo imel ob izpolnjevanju vseh dosedanjih pogojev prednost tisti kupec, ki bo Telekomu Slovenije omogočil vstop v svojo lastniško strukturo.

Že dolgo je znano, da Telekom Slovenije ne potrebuje strateškega partnerja zato, da bi postal spodobno podjetje, temveč kvečjemu zato, da bi se razvijal. Z nekaterimi lanskimi nakupi po državah nekdanje Jugoslavije, predvsem pa s pridobitvijo koncesije za mobilno telefonijo na Kosovu – kjer previdnost kljub vsemu ni odveč –, in obeti na posameznih drugih trgih, vrednost Telekoma raste. To kaže tudi vrednost delnic na borzi. Z idejo o navzkrižnem lastništvu in z zelo ohlapnim načinom izbire morebitnega kupca vlada potrjuje, da ga ne bo prodala kar na hitro.

Na premišljenost kaže poleg vseh drugih varovalk še delež prodaje. Država je skupaj s paradržavnima skladoma tričetrtinska lastnica Telekoma in tudi po privatizaciji namerava obdržati eno več kot četrtino vseh delnic in s tem dovolj vpliva. Ob prodaji dela delnic domačim fizičnim osebam bo tuji kupec težko postal večinski lastnik; kar za velike telekome ni posebno privlačno. Ideja o navzkrižnem lastništvu sicer napeljuje na misel, da se morda kje pojavlja kakšen manjši kupec. Pri takem poslu bi se država verjetno zavarovala pred poznejšo prodajo obeh velikemu tekmecu. Malo je verjeten domači navzkrižni kupec, saj bi imel mnogo dela varuh konkurence. Torej: ob sočasni novelaciji zakona o vložkih se zdi najverjetneje, da bo država prodala le toliko, da bo izplačala domnevne naložbenike v omrežje v prejšnjem tisočletju.