Predsednika OZS: V razumnem času je moč urediti večino problemov

Obrtniško-podjetniška predsednika Štefan Pavlinjek in Štefan Grosar sta danes s predsednikom vlade Borutom Pahorjem izmenjavala mnenja o urejevanju problemov, ki jih v svojih zahtevah do vlade izpostavlja njuna zbornica.

Objavljeno
02. marec 2011 20.00
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Ljubljana – V kabinetu predsednika vlade so v sporočilu za javnost zapisali, da so izmenjevalci mnenj ugotovili, da se del teh pričakovanj izpolnjuje, za reševanje nekaterih preostalih pa so dogovorili urnik njihovega reševanja. Sogovorniki so se strinjali, so zapisali v premierjevem kabinetu, potrdili pa tudi v sporočilu iz OZS, da je mogoče s pospešenim delom vlade in aktivnim socialnim dialogom v razumnem času urediti večino problemov in pričakovanj obrti ter malega gospodarstva, kar bi odpravilo razloge za izvajanje napovedane državljanske nepokorščine. V OZS so dodali, da se do uresničitve vsebinskih zahtev v času dogovorjenih rokov vse aktivnosti državljanske nepokorščine nadaljujejo.

Urnik napovedane državljanske nepokorščine je razviden iz poziva članom OZS: 1. korak: vlaganje zahtevkov za odlog oziroma obročno odplačevanje davkov in prispevkov; 2. korak: od 1. marca neplačevanje davkov in prispevkov; 3. korak: v petek, 11. marca, po 17. uri dvigovanje gotovine na bankomatih in v soboto, 12. marca, »dvigovanje gotovine na bankomatih v vseh večjih trgovskih centrih v vseh mestih. Zelo verjetno bo v kratkem času zmanjkalo gotovine na bankomatih«; 4. korak: sreda 16. marec, »mirni protest v središču Ljubljane, ki ga bodo pričeli z zbiranjem ob 9. uri v Tivoliju«; 5. korak: ponedeljek, 18. april »»USTAVILI BOMO SLOVENIJO!« Vse do izpolnitve naših zahtev!«

Na napovedano dvigovanje gotovine so se za guvernerjem Banke Slovenije Markom Kranjcem danes odzvali tudi v Združenju bank Slovenije (ZBS), katere direktor Dušan Hočevar je včeraj zapisal, da tak poziv za banke in hranilnice ni prijazno dejanje, vendar razlogov zanj ne vidijo v bančnem poslovanju, ki bi ogrožalo varnost vlog obrtnikov, malih podjetnikov in seveda tudi drugih vlagateljev. Banke in hranilnice po njegovih navedbah kljub zaradi gospodarske krize oteženim pogojem, poslujejo solventno in »zelo skrbno uravnavajo svojo likvidnost tako, da so depozitne vloge s tega vidika varne in v vsakem trenutku izplačljive. Dodatno k temu velja še zavarovanje vlog v neto višini 100.000 evrov na vlagatelja v posamezni banki oziroma hranilnici, kar ustreza evropskim standardom.«

V ZBS napovedujejo, da bodo banke tudi v naslednjih dneh, ne glede na odziv pozivu OZS, poslovale normalno in skladno s svojimi standardnimi pogoji poslovanja z gotovino. Sicer pa »razumejo ugotovitve OZS o težavnem gospodarskem položaju njenih članov, kar sicer lahko ugotovijo tudi iz lastnega poslovanja in podpirajo prizadevanja zbornice za ureditev razmer.«

Pregled urejanja zadev

V OZS so svojemu današnjemu sporočilu dodali obsežen pregled urejanja zahtev. Tako ugotavljajo, da je bilo na področju urejanja finančne discipline doslej sprejetih nekaj ukrepov, »vendar dejansko stanje kaže na to, da ti niso dosegli želenih rezultatov«. V OZS niso najbolj zadovoljni niti z rešitvami, ki jih prinašajo pripravljene spremembe. Zakoni (a.) o preprečevanju zamud pri plačilih, (b.) o dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost in (c.) o javnem naročanju so sicer v parlamentarni proceduri. Zakona (d.) o izvršbi in zavarovanju in (e.) o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pa sta v delovnem usklajevanju. Na področju zmanjševanja obsega sive ekonomije je (f.) zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno v parlamentarni proceduri, (g.) zakon o graditvi objektov pa je pripravljen v delovnem osnutku. O (h.) zakonu o kmetijstvu, ki ureja dopolnilne dejavnosti, se OZS za razgovor z ministrom za kmetijstvo že dlje neuspešno dogovarja. V (i.) zakon o dohodnini bi radi vgradili načelo »vsak račun šteje«, a po posebnem sestanku z ministrom Francem Križaničem na OZS še niso prejeli odgovora. Na področju delovno-pravne zakonodaje v OZS predlagajo primerljivost z zakonodajo v razvitih evropskih državah in, da (j.) zakon ureja le minimalne pravice, vse ostale pa so stvar dogovora med socialnimi partnerji. Končno na področju prevozništva neuspešno čakajo na 30-dnevni plačilni rok s solidarnostno klavzulo, saj (k.) zakon o prevozih v cestnem prometu ni bil obravnavan niti na vladi.