Tiskane izdaje
Sejem bo tako potekal na 65.000 kvadratnih metrih razstavnih površin, od tega je pokritih skoraj 40.000 kvadratnih metrov. Na 42. Mos, ki se ga letos prvič udeležuje Indija, se bo v osmih sejemskih dneh odvilo več kot 80 strokovnih prireditev, posvetov, srečanj, okroglih miz in predavanj.
Najbolj aktualna okrogla miza naj bi bila o položaju obrti in malega podjetništva leto dni po začetku recesije, ki bo potekala 14. septembra, na njo je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije kot organizator dogodka povabila tudi številni ministri.
Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) pa bo tudi letos aktivna na Mosu. Med drugim bodo imeli podjetniki, ki jih zanima poslovanje na tujih trgih možnost individualnih pogovorov z vodji predstavništev slovenskega gospodarstva in predstavniki slovenskih poslovnih klubov v tujini.
Tako bodo lahko iz prve roke izvedeli, kakšne so priložnosti, ki jih ponuja poslovno okolje v določeni državi ter na kakšen način se konkretno lotiti vstopa na tuji trg.
Poleg tega bo Japti na Mos skupaj z ministrstvom za gospodarstvo sprejel delegacije gospodarstvenikov iz Rusije, Avstrije, Madžarske, Slovaške, Indije in držav nekdanje Jugoslavije.
Pahor napovedal pripravo boljše zakonodaje za mala in srednja podjetja
Poslovno okolje v Sloveniji po besedah premiera Boruta Pahorja ne omogoča sprostitve vsega razvojnega potenciala podjetništva. Kot je povedal ob današnji otvoritvi, je zato ena ključnih nalog vlade priprava boljše zakonodaje za mala in srednja podjetja s poenostavitvijo obstoječih predpisov.
Kot je zatrdil premier, si vlada prizadeva poenostaviti sistem obračunavanja in plačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ter javnofinančnih prihodkov. V ta namen je bila imenovana delovna skupina z nalogo, da preuči in pripravi predlog pravnih podlag za poenostavljen sistem vplačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ter javnofinančnih prihodkov.
Predsednik vlade je sprejel očitek, da se letošnjega Mosa posamezna ministrstva sploh ne udeležujejo, zaardi česar je s temi ministrstvi težko vzpostavitvi dialog. Zato je napovedal, da se bo z odgovornimi o tem pogovoril v Ljubljani, z namenom, da se prihodnje leto zgodba ne ponovi.
Po Pahorjevih besedah bo jeseni pripravljen instrument tveganega kapitala, s katerim bo vlada v sodelovanju z zasebnimi družbami tveganega kapitala podprla obetavne inovativne projekte. Predsednik slovenske vlade je prepričan, da mora biti vse podrejeno konkurenčnosti in solidarnosti oz. da mora biti v času krize osrednja ambicija Slovenije dvig konkurenčnosti.
"Posebej želim poudariti izreden pomen povezovanja znanosti in gospodarstva, ki je ključno za hitrejši razvoj in dvig konkurenčnosti gospodarstva. To še posebej velja za mikro, mala in srednje velika podjetja. Med ukrepe, ki zasledujejo ta cilj, spadajo spodbude za zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja, razvojno delo v okviru interdisciplinarnih skupin, kjer spodbujamo vključevanje zunanjih strokovnjakov v razvojne projekte mikro, malih in srednje velikih podjetij," je dejal Pahor.
Število zaposlenih v obrti se je preko zime zmanjšalo kar za 16.000
Podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavlinjek je dejal, da lani, ko so se odpravljali z Mosa, niti slutili niso, kako zelo drugačne gospodarske in finančne razmere bodo v letošnjem letu, pa so se žal kmalu srečali s prvimi pokazatelji krize. Takrat tudi obrtniki še niso vedeli, kako zelo bo ta kriza prizadela obrt in malo podjetništvo.
Pavlinjek je postregel tudi s podatkom, da se je število zaposlenih v obrti preko zime zmanjšalo kar za 16.000. Več kot polovica podjetij v gradbeništvu, kovinski, kmetijski, tekstilno-usnjarski, prevozniški dejavnosti ter domači in umetnostni obrti, pa je zabeležila občuten padec naročil.
"Toda obrt in podjetništvo bosta zagotovo premagala gospodarsko in finančno krizo in se razvijala naprej! Iz zgodovine vemo, da so prav v obdobju kriz in v časih po njih nastajala dobra in uspešna podjetja," pravi Pavlinjek.
Poudaril je, da so za zmanjševanje posledic recesije vladi že lani predlagali, naj zagotovi večjo likvidnost bank, plasira dodatna sredstva v podjetniški sklad ter spremeni in poenostavi davčno in delovno-pravno zakonodajo. Zlasti na področju davkov je še nekaj po oceni obrtnikov res perečih problemov, ki bi jih država morala rešiti, predvsem pa dvig meje za plačevanje davka na dodano vrednost po plačani realizaciji na 400.000 evrov. Najbolj optimalno pa bi bilo, tako Pavlinjek, da bi omenjeni davek v vsej EU plačevali po plačani in ne fakturirani realizaciji.
