Preobrat: T-2 ni več naprodaj?

Maribor, Zagreb – Zadolženo telekomunikacijsko podjetje T-2, ki so ga za rešitev finančnih težav mariborske nadškofije in z njo povezanih podjetij mrzlično prodajali tako nekdanji predsednik uprave cerkvenega podjetja Gospodarstvo Rast Mirko Kraševec kot tudi njegovi nasledniki, zdaj očitno ni več naprodaj. V skladu s predlogom tujih bančnikov, ki poskušajo rešiti ogromne težave nadškofije, bi namreč T-2 dokapitalizirali, in to celo z denarjem bank upnic. V mariborski nadškofiji pravijo, da do priprave dokončnega predloga finančnega prestrukturiranja z nadškofijo povezanih družb, ki ga bodo v nekaj dneh poslali bankam upnicam, zadev ne želijo podrobneje komentirati.

Vlagatelja še iščejo

Tiskovni predstavnik nadškofije Igor Vojinovič poudarja (ravnatelj gospodarske uprave Lojze Cvikl dodatnih pojasnil včeraj ni želel posredovati), da trenutno s pomočjo tujih svetovalcev (iz banke Rotschield po posredovanju Vatikana), ki se mudijo v Sloveniji, intenzivno iščejo investitorja, domačega ali tujega, ki bi vložil svež kapital, s katerim bi dokapitalizirali holding Zvon Ena. S tem denarjem bi, poudarja Vojinovič, poskrbeli tudi za poplačilo malih delničarjev; osnutek načrta finančnega prestrukturiranja namreč zanje predvideva kar 27 milijonov evrov. Do zdaj vlagatelja niso našli, pravi Vojinovič.

Na vprašanje, ali torej T-2 po novem ni več naprodaj, Vojinovič odgovarja le, da so vse možnosti še odprte. Neuradno pa smo izvedeli, da si T-2 res več ne prizadevajo prodati. Še več, glede na razkrite predloge tujih bančnikov bi bil prav T-2 osnova za finančno sanacijo prezadolženega holdinga Zvon Ena, ki je večinski lastnik mariborskega telekomunikacijskega podjetja.

Predlog sanacije namreč predvideva odobritev novih likvidnostnih posojil T-2 in Zvonu Ena Holdingu, s katerim bi ta prvega dokapitaliziral. Poleg tega bi banke po razkritem predlogu odpisale 146,4 milijona evrov posojil Zvonu Ena Holdingu in Zvonu Dva Holdingu, 26,9 milijona evrov posojil Gospodarstvu Rast in 36 milijonov evrov posojil T-2 ter hkrati reprogramirale preostala posojila. Po besedah Vojinoviča bi bil tudi zanje ugodno, če bi banke reprogramirale dolgove in delno odpisale terjatve, saj bi s tem na daljše obdobje dobile vrnjenega več denarja. V nasprotnem primeru bodo banke pač zasegle delnice, ki so jih za posojila zastavila omenjena podjetja.

Program prestrukturiranja do 14. marca

Kako se bodo na ta predlog odzvale banke, še ni znano. Vsekakor pa morajo vodstva holdingov Zvon Ena in Zvon Dva ter Gospodarstva Rast program finančnega prestrukturiranja pripraviti najpozneje do 14. marca. Takrat se namreč izteče 60-dnevni rok od razglasitve plačilne nesposobnosti (insolventnosti), kar so omenjena podjetja storila sredi januarja. »Za zdaj se še držimo teh rokov,« pravi Vojinovič. V tem času so ustavljena tudi vsa plačila bankam, saj tako določa tudi zakonodaja.

Banke so skupaj Zvonu Ena Holdingu, Zvonu Dva Holdingu, Gospodarstvu Rast in T-2 po neuradnih ocenah posodile več kot 550 milijonov evrov, nobena od teh družb pa že več mesecev ne zmore plačevati niti obresti. Vodstvo T-2 je predlagalo prisilno poravnavo, o kateri se upniki še niso izrekli.

Sporni posli tudi na Hrvaškem

Mariborska nadškofija je prek različnih podjetij, ki jih (je) nadzira(la), vpletena v najmanj dva sporna primera na Hrvaškem. Prvi je v Opatiji, kjer je kljub nasprotovanju lokalne skupnosti končala projekt gradnje luksuznih stanovanj tik ob morju, vendar se je zelo zataknilo pri prodaji zaradi izjemno visoke cene. Kot so nam pojasnili tamkajšnji novinarji, večina stanovanj ni prodana, lokalno javnost pa je najbolj razburila izstopajoča in netipična arhitektonska rešitev.

Veliko večji škandal je projekt na Braču, ki je ustavljen in bo, kot kaže, dobil sodni epilog. Kupili so približno 320.000 kvadratnih metrov zemljišča, ki ni bilo namenjeno turistični gradnji (nameravali so graditi luksuzno naselje) pa tudi namembnost zemljišča ni bila spremenjena. V opatijski projekt so menda vložili 15 milijonov evrov, v braškega več kot 20. Tukajšnji mediji nadškofijske posle povezujejo tudi s posli v Mediki, največji hrvaški veledrogeriji, in skladu Slavonski ZIF, ki je lansko leto končal z izgubo; v lasti ima precej delnic Zvona Dva.

Pišejo tudi o drugih investicijah, ki so jih vodila podjetja, povezana z nadškofijo, in od katerih vodijo poslovne povezave do različnih družb v Sloveniji, nekatere so sočasno solastnice nekaterih hrvaških podjetij. Slika je precej nejasna in tisti, ki poskušajo dognati vse lastniške povezave in milijonske cerkvene investicije na Hrvaškem, imajo veliko težav pri sledenju denarju in lastniškim povezavam. Zagrebške Novosti, denimo, pišejo, da je Zvon Ena lastnik 24,5 odstotka pooblaščenih delnic najpomembnejše hrvaške zavarovalnice Croatia osiguranja, kar da doslej ni bilo znano.