Tiskane izdaje
Je v Sloveniji mogoče in verjetno, da se sredi leta 2007 pred prvič odpirajočim se hipermarketom tujega diskontnega trgovca zgrabita varnostnik in nestrpni kupec, ki bi rad zaobšel pravila in se čim prej dokopal do najcenejšega možnega televizijskega sprejemnika ali šivalnega stroja? Še je mogoče, posnetki so to potrdili, res pa je, da tovrstna vnema pojema: ni več stotine lestev in samokolnic, ki so jih kupci vozili iz nove tuje tehnične trgovine, in ni več množičnega prerivanja, skorajda pretepov, ki so spremljali prihod prvega diskontnega trgovca k nam.
Porabniki torej igrajo svojo igro, trgovci seveda svojo. Slovenija ni preplavljena s tujimi trgovinami, večina največjih svetovnih verig (Wall-Mart, Carrefour, Metro, Tesco, Sears itd) nas še ni dosegla, čeprav imamo prebivalci včasih občutek, da okoli sebe vidimo zgolj trgovska središča; najbrž zato, ker tak vtis dajejo zlasti domači trgovci. Veliki trije (Mercator, Spar in Tuš) v povezavi s tehničnimi (Merkur) in velikimi splošnimi nakupovalnimi središči (cityji) krepijo tak vtis, ker nenehno odpirajo nove »obrate« ali širijo nedavno zgrajene (denimo Mercator v Šiški), ker kaže, da sedanje zmogljivosti ne zmorejo zadostiti vsem potrebam slovenskega kupca.
Nekje v to splošno podobo se vtke ključno vprašanje ob prihodu Lidla k nam: je zanj še prostor? Kolikšen tržni delež lahko osvoji oziroma odvzame vsaj velikim trem, ki zasedajo osem desetin trga? Po prepričanju zadnjih bore majhen. Tuji trgovci se tega zavedajo, toda ambicij ne opuščajo; njihov prihod je dolgoročen, cilji so s tržnimi deleži opredeljeni za veliko let vnaprej.
A vseeno se zdi, da je slovenski trg že tako poln, da na njem večji premiki niso več mogoči, tudi če pridejo vse največje tuje trgovske verige. Dolgoletna praksa je pokazala vso konservativnost našega kupca, ki nerad spreminja kar koli v življenju in tudi »svojega« trgovca težko zamenja. Ne rečemo, da ni prostora za nekaj odstotkov, za tiste, ki se bodo vedno »prerivali«, a ključni odstotki so razdeljeni. Gneče bomo ob priložnostih, kakršna je bila četrtkova, sicer videli še nekajkrat, večjih ekonomskih učinkov pa ne bodo imele (več).
