Preživela kljub izgubi dveh mam

Največje slovensko inštalatersko podjetje kljub četrtino manjšim poslom ne odpušča, ampak še zaposluje. Perspektiva za nadaljnji razvoj družbe je velik ruski trg. Poseben problem pa je plačilna nedisciplina.

Objavljeno
11. november 2009 11.22
Zdenka Lindič-Dragaš
Zdenka Lindič-Dragaš
Novo mesto - Dvestočlanski kolektiv novomeške Kovinotehne MKI, ki je pred kratkim praznovala 60 let delovanja, je edini preživeli del nekdanjega mogočnega GIP Pionirja in največje inštalacijsko podjetje v Sloveniji. Čeprav kot del gradbene panoge močno občutijo krizo, ki jim je zmanjšala prihodke za četrtino, se niso odločili za krčenje števila zaposlenih.

Franci Berlan, ki vodi podjetje že skoraj dve desetletji, pravi, da bi zunanji lastnik v zdajšnjih razmerah verjetno že začel odpuščati. V MKI tega ukrepa niso uporabili ne po stečaju Pionirja ne ob izgubi druge mame, Kovinotehne. Zanj se niso odločili niti zdaj, ampak so imeli celo nekaj novih zaposlitev, saj dobrih inštalaterskih kadrov ni nikoli preveč, nadaljujejo pa tudi štipendiranje. V dogovoru z zaposlenimi, od katerih je precej solastnikov zdajšnjega MKI, so za prebroditev krize brez ostrih rezov zmanjšali maso plač za štiri odstotke. »Čeprav je bilo težko, se med delavci ni porušila velika pripadnost kolektivu in odločenost, da rešimo podjetje. Za to smo se odrekali tudi plačam in drugim plačilom, ki so nam pripadala. Državo smo za pomoč prosili le enkrat in še takrat smo z grenkobo prebrali odgovor, da nimamo možnosti za obstoj in razvoj. Na našo srečo je bilo v gospodarstvu večino takih, ki so zaupali našim naporom in nam dali tisto, za kar smo zares prosili - ne za pomoč, ampak za delo. Zdaj smo del razvitega dolenjskega gospodarstva in eden največjih slovenskih inštalaterjev,« je ob častitljivem jubileju Kovinotehne MKI povedal direktor Berlan.


Več v današnji tiskani izdaji Dela