Tiskane izdaje
Ljubljana – V nekaterih članicah EU so se vnovič razvnele razprave o gensko spremenjeni hrani, spodbudila pa jih je nedavna odločitev evropske agencije za varno hrano EFSA, da prižge zeleno luč za uvoz še petih vrst gensko spremenjenih pridelkov, ki so v petih članicah Unije prepovedani. EFSA je odločitev pospremila s komentarjem, da gensko spremenjeni organizmi, ki jih uvažajo v EU, niso nevarni za zdravje ljudi in živali. Kmalu pa so okoljevarstvene organizacije Greenpeace, Global 2000 in Friends of the Earth pozvale Bruselj k takojšnji prepovedi uvoza gensko spremenjenih kmetijskih pridelkov oziroma agroživilskih izdelkov.
Global 2000 je med drugim obtožil evropsko komisijo, da ima tajne dokumente, ki jih bo uporabila v pogajanjih s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), saj so leta 2003 ZDA, Kanada in Argentina posadile EU na zatožno klop zaradi moratorija na uvoz gensko spremenjenih organizmov. Kakor poudarjajo v organizaciji Global 2000, namreč vsebina teh dokumentov postavlja pod vprašaj varnost gensko spremenjenih poljščin in živil. Evropska komisija je zaradi pritiska največjih proizvajalk gensko spremenjenih proizvodov v zadnjem letu in pol dovolila uvoz kar 31 vrst gensko spremenjene koruze. Pred odobritvijo uvoza je zagotavljala, da so varne, v razpravah za zaprtimi vrati pa je menda ugotavljala, da to ne drži povsem.
A v Bruslju te očitke zavračajo. Evropski komisar za zdravje in zaščito potrošnikov Markos Kiprianu pravi, da komisija nikakor ne uporablja dvojnih meril in da nikoli ni tajila, da ima stroka pomisleke glede gensko spremenjenih organizmov. Toda komisija je dovolila uvoz le tistih, pri katerih so analize pokazale, da ne škodujejo ljudem, živalim in okolju, dodaja Kiprianu. Poleg tega je komisija spremenila pravilnik o označevanju živil, tako da ta zdaj določa, da morajo biti vsi izdelki, ki vsebujejo več kot 0,9 odstotka gensko spremenjene substance, opremljeni z informacijo, da so izdelani iz gensko spremenjenih sestavin; mimogrede, ZDA se jezijo, ker bi to utegnilo negativno vplivati na njihov izvoz v Evropo.
Več preberite v sredini tiskani izdaji Dela
