Prihodnji teden se nadaljuje usklajevanje proračuna

Ljubljana - V prihodnjem tednu naj bi bil znan razrez državnega proračuna za prihodnji dve leti, ki ga vlada tokrat pripravlja na drugačen način kot doslej. Proračunska sredstva po novem ne bodo več razdeljena po posameznih ministrstvih temveč na 16 razvojnih politik. Vlada mora predlog proračuna v obravnavo v DZ poslati do 1. oktobra.

V ponedeljek in torek se bo še nadaljevalo usklajevanje predloga proračuna za leti 2010 in 2011 v poslanskih skupinah koalicije, je v petek pojasnil minister za finance Franc Križanič. Vlada bo predlog proračuna obravnavala predvidoma 25. septembra, je napovedal.

O okvirnem razrezu proračuna so se v začetku septembra dogovorili na posvetu koalicijskih strank in ministrov. Kot je tedaj dejal premier Borut Pahor, bo zaradi krize davčnih prihodkov manj, zato bo to tudi varčevalen proračun. Proračun za prihodnji dve leti bo osredotočen na razvojni in socialni vidik, je dejal in izpostavil nov način priprave po programih, ki naj bi zagotavljali izpolnitev razvojnih prioritet.

Prihodnje leto so predvideni proračunski izdatki v višini deset milijard evrov, leta 2011 pa 9,8 milijarde evrov. Od tega je v okvirnem razrezu proračuna po doslej dostopnih podatkih največ sredstev, in sicer po 2,5 milijarde evrov, predvidenih za programe socialne varnosti in zdravstvenega varstva. To je le nekaj več, kot je predvideno z letošnjim rebalansom, vendar približno pol milijarde evrov več kot v preteklih letih.

Povečujejo se tudi sredstva za programe izobraževanja, kulture in športa, za katere naj bi v prihodnjih dveh letih namenili po približno 1,6 milijarde evrov. Za izvajanje programov visokega šolstva, znanosti, tehnologije in informacijske družbe je v letu 2010 predvidenih 662 milijonov evrov izdatkov, v letu 2011 pa 635 milijonov evrov.

Sredstva za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti namerava vlada v primerjavi z letošnjimi načrti v prihodnjih letih zmanjšati, a bodo s 382 milijoni evrov v letu 2010 ter 305 milijoni evrov v letu 2011 še vedno več kot dvakrat višja kot do pred tremi leti in tudi precej višja kot leta 2008.

Letos so se za 2,5-krat povečala razpoložljiva sredstva za izvajanje programov trga dela, še dodatno pa se bodo tudi v prihodnjem letu, zatem pa se bodo nekoliko znižala. Leta 2010 naj bi tako za zaposlovanje namenili 499 milijonov evrov, leto zatem pa 383 milijonov evrov.

Z 952 milijoni evrov v letu 2010 oz. 930 milijoni evrov v letu 2011 so med bolj zajetnimi tudi programi nacionalne varnosti, obrambe in zunanjih zadev. Številki sta približno enaki kot v preteklih letih.

Po precejšnjem letošnjem povečanju na blizu 680 milijonov evrov je prihodnje leto načrtovano znižanje izdatkov za upravljanje sistemov javne uprave na 553 milijonov evrov ter v letu 2011 na 541 milijonov evrov.

Po nekaj manj kot 50 milijonov evrov namerava vlada v prihodnjih dveh letih nameniti za delovanje institucij političnega sistema. To so predsednik republike, državni zbor, državni svet, državna volilna komisija, varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, ustavno in računsko sodišče, državna revizijska komisija ter komisija za preprečevanje korupcije.

Sredstva za delovanje pravosodnih organov in institucij, ki s svojimi dejavnostmi skrbijo za pravno varnost v državi, vključno z ministrstvom za pravosodje, bodo zagotovljena v okviru programov krepitve institucij pravne države, svobode in varnosti. Za te programe je v prihodnjih dveh letih predvidenih po nekaj več kot 240 milijonov evrov.

Za promet in prometno infrastrukturo namerava vlada leta 2010 potrošiti zajetnih sto milijonov evrov več kot letos, namreč 656 milijonov evrov. Pri tem se sredstva za avtoceste povečujejo za trikrat na 98 milijonov evrov, za železnice pa za 18 odstotkov na 251 milijonov evrov. Leta 2011 je predvideno zmanjšanje sredstev v okviru te razvojne politike na 588 milijonov evrov.

Za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrano je v letih 2010 in 2011 predvidenih po 504 oz. 456 milijonov evrov, za okoljsko in prostorsko politiko po nekaj več kot 200 milijonov evrov, za energetiko pa po nekaj manj kot 30 milijonov evrov.

Za servisiranje javnega dolga bo treba prihodnje leto po izračunih nameniti 549 milijonov evrov in leta 2011 670 milijonov evrov, medtem ko namerava vlada v rezerve prihodnje leto odvesti 104 milijone evrov in leto pozneje celo 170 milijonov evrov.

Plačila Slovenije v proračun EU bodo v prihodnjih letih ostala na približno letošnji ravni - leta 2010 naj bi jih bilo za 441 milijonov evrov in leta 2011 za 467 milijonov evrov.

Proračunski primanjkljaj je vlada določila že poleti: prihodnje leto naj bi znašal 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2011 pa 3,5 odstotka. S tem naj bi se primanjkljaj vnovič znižal, za letos je namreč načrtovan v višini pet odstotkov BDP.