Prilagajanje priporočilom, vendar ne brez zadržkov

To sredo se je iztekel trimesečni rok, do katerega naj bi v skladu s sprejetimi vladnimi priporočili predstavniki države v nadzornih svetih gospodarskih družb v pretežni lasti prepričali uprave, naj si znižajo svoje bruto osnovne plače, če presegajo višino, ki jo je glede na dejavnost in velikost podjetja v drugi polovici januarja določila vlada.

Vlada je svojim predstavnikom s priporočili naložila, naj bo bruto osnovna plača članov in predsednikov uprav v teh družbah odvisna od povprečne plače v dejavnosti, v katero sodijo. Osnovna plača predsednikov uprav vključuje tudi vse dodatke, njena višina pa je odvisna od velikosti podjetja. Za male družbe je to trikratnik povprečne plače dejavnosti, za srednje štirikratnik, za velike družbe pa petkratnik povprečne plače. V podjetjih s kriznim menedžmentom ali v primeru drugih utemeljenih okoliščin lahko nadzorniki te količnike povečajo za en razred, vendar morajo prej pridobiti soglasje pristojnega ministra. Letne nagrade za člane in predsednike uprav v družbah z državnim lastništvom lahko znašajo največ dve bruto osnovni plači, odpravnine pa šest povprečnih mesečnih plač predsednika ali člana uprave. Ta pravila ne veljajo za energetiko: pri srednje velikih podjetjih je predviden dvakratnik, pri velikih pa največ trikratnik povprečne plače v tej dejavnosti.

V nekaterih podjetjih v neposredni ali posredni državni lasti, katerih plače so bile v prejšnjih obdobju v medijih najbolj poudarjane, so se že pred tedni odločili za znižanje osnovnih plač. Vsaj na prvi pogled se zdi, da so to morda predvsem podjetja, v katerih so bile uprave imenovane v času prejšnje vlade.

V imenu solidarnosti s prizadetimi

V Telekomu z nekaj več kot dva tisoč zaposlenimi so prejemke znižali na predlog same uprave pod vodstvom Bojana Dremlja. V drugi polovici marca je nadzornemu svetu predlagala, da se ji aprila znižajo plače za 25 odstotkov, in to je bilo tudi sprejeto. Sporočili so, da je uprava to storila iz »solidarnosti do številnih zaposlenih v Sloveniji, ki so se bili prisiljeni odreči delom svojih plač ali odložiti že dogovorjene uskladitve«, in to kljub temu da je »Telekom Slovenije uspešno podjetje in po predstavljenih podatkih o poslovanju 2008 tudi eden najuspešnejših evropskih telekomov.« Temu znižanju bodo prilagodili tudi plače članov uprave in direktorjev hčerinskih družb. Nagrade upravi se ne bodo spreminjale, saj že do zdaj niso presegale dveh mesečnih plač, kar je kot zgornjo mejo priporočila vlada.

Skupni letni prejemki petčlanske uprave Telekoma so bili leta 2006, ko je prišlo v vodstvu do zamenjave (na mesto dotedanjega predsednika Liborja Vončine je bil imenovan Dremelj), so bili po podatkih, ki so nam jih v teh dneh poslali, 1,5 milijona evrov bruto. Visoki skupni prejemki leta 2006 so bili predvsem zaradi odpravnine Vončini, ki je po napovedi zamenjave odstopil sam; tisto leto je s plačo vred prejel 599.741 evrov bruto. Skupni znesek prejemkov petčlanske uprave v letih 2007 in 2008 pa je bil 1,1 oz. 1,2 milijona evrov bruto.

Uprava Taluma si je že znižala prejemke

V Talumu iz Kidričevega, ki je v 80-odstotni lasti državnega Elektra Slovenija, nekaj več kot petodstotni lastniški delež pa ima tudi Kad, po besedah dolgoletnega predsednika uprave Danila Topleka prejemkov uprave zaradi vladnih priporočil ne bodo znižali. Zaradi neugodnih razmer pri poslovanju si jih je namreč uprava po lastnem preudarku v začetku tega leta sama znižala za 20 odstotkov. »Nadaljnjih znižanj ne načrtujemo, ker bi se s tem znižale tudi plače vrste ključnih kadrov v celotnem podjetju, ki so določene v odstotku od plače predsednika uprave,« je dejal Danilo Toplek.

Skupni letni bruto prejemki štiričlanske uprave Taluma, ki ima nekaj manj kot tisoč zaposlenih, so v obdobju 2005-2008 nihali. Največji so bili leta 2006, ko so znašali 680.000 evrov bruto, najnižji pa leto pred tem, 582.228. Povprečje skupnih letnih bruto prejemkov na člana uprave se je v tem obdobju tako gibalo od dobrih 145.00 do okoli 170.000 evrov. Prejemki vključujejo poleg fiksne mesečne plače tudi stimulativni del, o katerem se odloča četrtletno glede na poslovne rezultate, izplača pa se tako vodstvu kakor zaposlenim.

Triglav: odpovedali so se lanski nagradi

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič je dejal, da so takoj, ko se je s priporočili seznanil nadzorni svet, vsebino sprejeli in se v celoti odpovedali nagradi za minulo leto. »Razumemo trenutne razmere. Priporočila so se nam zdela primerna tako glede višine kakor glede elementov prejemkov. Se mi je pa pozornost do menedžerskih plač v naši zavarovalnici zdela nadpovprečna in za zavarovalnico samo škodljiva. Zato se nismo hoteli pogajati, temveč smo hoteli to temo čim prej umakniti z dnevnega reda. Škoda časa in energije.« Zavarovalnica je lani dosegla milijardo evrov premije, ohranila tržni delež na domačem trgu, v celotni skupini s tujino vred pa ima 4000 zaposlenih.

Skupni letni bruto prejemki uprave največje zavarovalnice v letu 2005 so po podatkih, ki so nam jih poslali, znašali 1,04 milijona evrov. Prav sredi tega leta je Kocič zamenjal Jožeta Leniča, ki je bil na to mesto imenovan le kakšno leto prej, poleg tega pa je bila uprava bolj številna. Leta 2006 so prejemki uprave znašali 838.240, od tega je bilo za okoli 100.000 nagrad za del prejšnjega vodstva. Leta 2007 so se znižali na 820.000, vendar z enim članom uprave več. Zmanjševal se je fiksni in povečal stimulativni del. Je pa v letih 2006 in 2007 uprava skupaj dobila še 80.000 oziroma približno 100.000 evrov bruto od sejnin in nagrad za delo v hčerinskih družbah v tujini. Za lani so nam poslali samo podatke za Kociča (194.000 evrov bruto prejemkov, od tega nagrada nekaj več kakor 10.000 evrov). Sicer pa so predsedniku uprave zavarovalnice letos izplačali dobrih 90.000 evrov bruto dodatne nagrade za leto 2007.

»Vloga katerega koli lastnika pri urejanju menedžerskih prejemkov v podjetjih je nesporna. Formalni mehanizmi, način in višina nagrajevanja pa morajo biti predvsem prilagojeni organizacijsko-upravljalski strukturi podjetja, panogi in vlogi podjetja na trgu,« je dejal Damjan Stanek, v. d. direktorja podjetja Borzen v stoodstotni državni lasti z 28 zaposlenimi, ki organizira trgovanje z elektriko. Letni bruto prejemki Damjana Staneka, ki kot vršilec dolžnosti vodi Borzen od leta 2004, so se znižali, z nekaj čez 70.000 v letu 2004 na dobrih 60.000 evrov lani.

Nepotrebno kriminaliziranje večine

Priporočila, ki jih je vlada sprejela zaradi kriznih razmer, povzročajo tudi kritične odmeve. »Zaradi očitnega pretiravanja glede višine plač in še posebno nagrad v nekaterih podjetjih v pretežno državni lasti ne vidim potrebe za to, da se sedaj malodane kriminalizirajo uprave vseh podjetij,« je dejal Toplek. »Naj lastnik razčisti probleme tam, kjer so nastali, saj se je to zgodilo z njegovim vedenjem - t. j. z vedenjem ljudi, ki so sedeli v nadzornih svetih teh družb. Vsako posploševanje pomeni zaščito tistih, ki so to počeli, in nepotrebno kaznovanje tistih, ki so se tudi pri plačah obnašali odgovorno in racionalno.«

»V zadnjih nekaj letih sem bil zelo dobro plačan. Vendar se zato niti sam niti kolegi, ki vodijo primerljiva podjetja, še zdaleč ne bom znašel med najbogatejšimi,« je dejal Kocič. »Uprave velikih podjetij smo neupravičeno postale simbol domnevne menedžerske lakomnosti. Toda menedžerske plače po mojem mnenju niso generator nenormalnih socialnih razlik. Te nastajajo na druge, predvsem nezakonite, verjetno tudi kaznive načine.«

Pomembno je, kje ustvarjaš prihodke

»Bolj pomembno od tega, kakšen je delež države v lastništvu podjetja, je dejstvo, kje in kako podjetje ustvarja svoje prihodke: pretežno na domačem, bolj ali maj reguliranem in zaščitenem trgu, ali v razmerah ostre konkurence na svetovnih trgih,« je dejal Toplek. Talum ustvarja več kot 80 odstotkov celotnih prihodkov iz prodaje na trgih EU.

Ekonomist Jože Mencinger pa je omejevanje plač direktorjev v državnih družbah skupaj s pozivom k vračanju milijonske nagrade bivšemu predsedniku NLB Kramarju uvrstil med ukrepe, ki so »bolj demagoško kot gospodarsko pomembni«. Po njegovem bi bili »za preprečitev socialnih nemirov in političnega kaosa potrebni gospodarski posegi, ki bi močno presegli do sedaj sprejete«. Med potrebnimi ukrepi je predlagal tudi uvedbo progresivne stopničaste »krizne« dohodnine z različnimi mejnimi stopnjami glede na višino dohodkov. Predlagal je torej obdavčenje, ki ne bi bilo osredotočeno le na menedžerje.

Iz petkove tiskane izdaje Dela