Priložnost za specializirana zdravilišča

Ljubljana - Povpraševanje po zdraviliškem turizmu je do leta 2005 raslo, od takrat pa beleži padec, tako da se je treba ob investiranju v novo zdravilišče odločiti za posebej specializirano zdravilišče, je na posvetu o tujih izkušnjah v topliškem turizmu, ki ga je danes v Ljubljani pripravil javni sklad za regionalni razvoj, povedal vodja avstrijskega svetovalnega podjetja Kohl & Partner Manfred Kohl. Vložek v povprečne toplice bi po njegovem zahteval okoli 25 milijonov evrov.

Da zdravilišče površine 10.000 kvadratnih metrov rentabilno deluje, potrebuje okoli 2500 obiskovalcev na leto, je povedal Kohl. Po njegovem mnenju je potreba investicija okoli 2500 evrov na kvadratni meter.

Po izkušnjah omenjene družbe, ki je vodilno avstrijsko svetovalno podjetje za področje turizma, je treba v fazi načrtovanja narediti raziskavo, kakšni so potenciali določenega kraja v krogu 60 minut vožnje z avtomobilom. Poleg tega je treba vedeti, kako konkurenčno je lahko zdravilišče glede na ostala zdravilišča in tudi wellness hotele, potreben pa je tudi načrt razvoja termalnega turizma na določenem območju.

Investicije so potrebne (vsaj) vsakih pet let

Zdravilišče mora biti jasno pozicionirano na trgu in prepoznavno, da se lahko kosa s konkurenco, ki jo poleg drugih zdravilišč predstavljajo tudi wellness hoteli. V Avstriji npr. lahko na takšnem območju, kjer je prebivalstva in turističnih obiskovalcev okoli dva milijona, po Kohlovih besedah uspešno delujeta dve zdravilišči. Zaradi velike konkurence in razmeroma kratkega življenjskega cikla zdravilišč so vsaj vsakih pet let potrebne dodatne investicije za novo, privlačno ponudbo.

Prokurist podjetja Siemens Oskar Stern je povedal, da se za Slovenijo ne bi odločili za veliko investicijo, ampak za izbrane naložbe, pri katerih bi bili prepričani, da bo termalni turizem deloval. Investirali ne bi sami, ampak z drugimi podjetji, tudi bankami, za pridobitev katerih pa je potreben zelo dobro izdelan projekt, med drugim z natančno analizo ciljne skupine, saj da banke zaradi rizičnosti zahtevajo visoke garancije, okoli 30 odstotkov vložka.

1,7 milijarde evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar je sodelujočim predstavil možnosti sofinanciranja projektov v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. V naslednjem sedemletnem obdobju je na voljo 1,7 milijarde evrov teh sredstev, med prioritetnimi področji pa je tudi razvoj regij.

Za to področje je po njegovih besedah na voljo 619 milijonov evrov, od česar je 33 milijonov evrov namenjeno za infrastrukturo na meji s Hrvaško, ostalo pa za ekonomsko-izobraževalno, prometno, okoljsko in socialno infrastrukturo ter za razvoj mestnih naselij. Sistem deluje "od spodaj navzgor", tako da je občine pozval, naj pošljejo pripravljene projekte. Namen tega sofinanciranja naj bi bil odpravljanje notranjih neskladij v občinah, ne izpeljava osrednjih projektov, je še pojasnil Žagar.

Po njegovih besedah se s temi sredstvi odpirajo številne dodatne možnosti, tudi na področju turizma, ki je ena izmed prioritet, je še dejal minister.