Primerjava slovenskih in evropskih plač

Sedmi oktober je bil svetovni dan dostojnega dela. Dostojno delo je temeljni cilj Mednarodne organizacije dela - njun temelj pa sta zaposlitev in primeren dohodek. V strategiji zaposlovanja je glavni poudarek na promociji dostojnega in produktivnega dela v pogojih svobode, enakosti, varnosti in človeškega dostojanstva. Pridobiti dostojno delo je pričakovanje ljudi v njihovem delovnem življenju. Vključuje priložnosti za delo, ki je produktivno in prinaša primeren dohodek, varnost in zdravje na delovnem mestu, karierni razvoj, socialno varnost, socialno integracijo, ter svobodo posameznikov, da izražajo svoje mnenje, se organizirajo in sodelujejo pri odločitvah, ki zadevajo njihovo življenje, enakost možnosti in priložnosti za ženske in moške.


Dostojno delo tudi evropska komisija vključuje v evropsko notranjo in zunanjo politiko ter v dialogu s socialnimi partnerji in s politiko socialne odgovornosti podjetij.


Med članicami EU so velike razlike


Ob visoki gospodarski rasti številne Slovenke in Slovence zanima, kaj se v resnici dogaja z njihovim življenjskim standardom, s tem kar občutijo v svojih denarnicah (še posebno ob visoki inflaciji po uvedbi evra). Dublinska fundacija za življenjski in delovni standard Eurofound je pred kratkim objavila rezultate raziskave o rasti plač evropskih delavcev v poslovnem sektorju.


Povprečne plače so se leta 2007 nominalno povišale za sedem odstotkov v EU-27, v zahodno evropskih državah EU-15 pa za 2,9 odstotka. Realna rast plač pri upoštevanju inflacije je bila 2,3- in 0,2-odstotna v EU-15. Med državami članicami so velike razlike, realne plače so se lani najbolj povečale v novih državah članicah, in sicer za 10,5 odstotka. Seveda so se plače najbolj povišale v tistih državah, kjer so bile prej najnižje. Pri tem pa je izjema Slovenija, kjer so se na podlagi ugotovitev raziskave Eurofound in po podatkih Eurostata realne plače v EU lani najbolj zmanjšale, in sicer kar za 3,5 odstotka.


Povprečna slovenska bruto plača je leta 2007 po statistični objavi znašala 1285 evrov, povprečna neto plača pa 835 evrov; razmerje med bruto in neto plačo je bilo 65 odstotkov, razliko predstavljajo davki in prispevki. Slovenski statistični urad prikazuje, da so se lani plače nominalno povišale za 5,9 odstotka, upoštevajoč vpliv 3,6-odstotne rasti cen življenjskih potrebščin pa so se plače realno zvišale za 2,3 odstotka. Sočasno se je produktivnost dela povečala za 3,3 odstotka, realna rast plač je torej za odstotek zaostala za rastjo produktivnosti.


Produktivnost rastla hitreje od plač


Junija 2008 je povprečna bruto plača zrasla na 1347 evrov in povprečna neto plača na 876 evrov. V prvem polletju letos so se plače v primerjavi z letom 2007 nominalno povišale za 4,9 odstotka, hitreje, za 5,2 odstotka, pa so šle navzgor cene, zato so bile plače realno 0,3-odstotno nižje. Produktivnost se je v prvem polletju letos povečala za 3,3 odstotka, v primerjavi s produktivnostjo je bilo 3,5-odstotno realno zaostajanje plač največje v štirih letih.


Od decembra 2004 do junija 2008 so se bruto plače nominalno povečale po povprečni letni stopnji 5,1 odstotka, ob povprečni 3,5-odstotni letni inflaciji je bila povprečna letna realna rast plač 1,6-odstotna. Upoštevaje povprečno letno 3,5-odstotno rast produktivnosti dela so bile realne plače povprečno letno za dva odstotka nižje od rasti produktivnosti dela.


Dinamična gospodarska rast je v štiriletnem obdobju temeljila na rasti produktivnosti zaposlenih in rast dobičkov je omogočalo varčevanje pri plačah - zato zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti. Trditev konservativne ekonomske teorije, da rast plač neposredno spodbuja rast cen, v Sloveniji v letu 2007 ne velja, kajti imeli smo negativno realno rast plač in kljub temu najvišjo inflacijo.


Evropske so 1,5-krat višje


Stopnje rasti plač prikazujejo dinamiko, ki je le en del zgodbe. Pri ocenjevanju razvoja plač je pomembno vedeti, kakšna je raven slovenskih plač v primerjavi z evropskimi. Objavljeni so številni bolj ali manj pomembni podatki o plačah, primerjalne podatke o plačah in življenjskem standardu pa je treba poiskati na Eurostatu oziroma preračunati iz objavljenih podatkov slovenske statistike. Podatki o bruto plačah so objavljeni na spletnih straneh Eurostata, vendar so najnovejši za leto 2006. Medtem primerjalni podatki o višini neto plač niso objavljeni in jih je treba preračunati iz objavljenih podatkov slovenske statistike o strukturi stroškov dela; med evropskimi državami so razlike v višini davkov in socialnih prispevkov.


Eurostat prikazuje, da so slovenske povprečne mesečne bruto plače precej nižje od povprečja EU-15 (najbolj razvite petnajsterice držav članic EU) s povprečno plačo 2951 evrov; indeks ravni je 39 oziroma so plače v razvitih evropskih državah za ena in polkrat višje kot v Sloveniji. Najvišje povprečne bruto plače so bile leta 2006: na Danskem 4000 evrov in Norveškem 3900 evrov, za njima so Velika Britanija s 3700 evri, Luksemburg s 3600 evri, Nemčija s 3500 evri, Nizozemska s 3300 evri, Irska s 3200 evri, Belgija s 3100 evri in Avstrija s 3000 evri (glej grafikon). Seveda so med državami razlike tudi v višini davkov in socialnih prispevkov; tudi ažurnost podatkov ni najboljša.


Višino socialnih prispevkov in davkov zaposlenih prikazuje podatek o razmerju med povprečno bruto in neto plačo, ki je za povprečje EU ocenjeno na 69 odstotkov, in sicer na podlagi podatkov za posamezne države EU, od 57,2 odstotka v najbolj socialni državi Švedski, 60,7 odstotka v Belgiji, 63,7 odstotka v Avstriji in 63,8 odstotka v Nemčiji do 70,2 odstotka v Veliki Britaniji, 71,2 odstotka v Luksemburgu in največ 84,9 odstotka na Cipru. V Sloveniji je razmerje med bruto in neto plačo 65,9-odstotno, podobno je na Finskem (66 odstotkov) in na Nizozemskem (66,6 odstotka).


Na sredini, ki ni tako zlata


Tudi slovenske povprečne mesečne neto plače so precej nižje od povprečja devetih razvitih držav članic EU, kjer je bila povprečna neto plača 2078 evrov, in sicer je indeks ravni 44 oziroma so povprečne evropske neto plače 1,3-krat višje od slovenske. Najvišjo povprečno neto plačo 2700 evrov dobivajo v Luksemburgu in na Danskem, za njima je Velika Britanija z 2300 evri in Nizozemska z 2000 evri. Slovenska povprečna mesečna neto plača za poln delovnik je z 911 evrov na ravni 57-odstotnega povprečja EU-27, 44-odstotnega povprečja plač v razvitih zahodnoevropskih državah, 51-odstotne povprečne avstrijske in 48-odstotne povprečne nemške plače.


Plače v opazovanih štirih letih niso sledile ugodnemu gospodarskemu trendu. V primerjavi z dinamično gospodarsko rastjo, ki je temeljila na visoki rasti produktivnosti, je rast plač zaostajala. Slovenija je ob dinamični gospodarski rasti dosegla visoko raven razvitosti, 88,8 odstotka bruto domačega proizvoda v EU-27, kar je delno tudi posledica nižjega povprečja zaradi vključitve Bolgarije in Romunije. Po višini povprečnih slovenskih bruto plač dosegamo 47,9 odstotka in pri neto plačah 57,4 odstotka povprečja EU-27 ter le 44 odstotkov povprečja neto plač razvitih zahodnoevropskih držav.


V preteklem obdobju, še posebno intenzivno od uvedbe evra, so slovenske cene življenjskih potrebščin dohitele raven cen v EU, plače pa so zaostajale. Primer: cena bencina je v Avstriji le deset odstotkov višja, povprečne bruto plače pa so povprečno 1,5-krat višje kot v Sloveniji. Življenjski standard danskega delavca in delavke je kar 2,5-krat višji, standard avstrijskega delavca in delavke pa 1,5-krat višji od slovenskega, ob predpostavki približno enakih cen življenjskih potrebščin.


Slovenci bomo evropske plače EU-27 ob sedanji letni rasti povprečnih evropskih (2,7 odstotka) in slovenskih neto plač (pet odstotkov) dosegli šele leta 2031. Ob predpostavki sedemodstotne letne stopnje rasti povprečnih slovenskih neto plač bi po projekciji dosegli evropske plače leta 2020. Zahodnoevropske povprečne plače pa bi ob takšni dinamiki lahko dosegli šele leta 2043, ob sedemodstotni povprečni rasti slovenskih plač pa leta 2026.


Gospodarska rast in gospodarska razvitost se torej ne kažeta pri plačah delavcev, od dinamične gospodarske rasti in razvitosti Slovenci in Slovenke v večini nismo nič pridobili. Življenjski standard Slovencev in Slovenk se je v opazovanem štiriletnem obdobju v resnici znižal, kljub dinamični gospodarski rasti in visoki ravni razvitosti gospodarstva ter popularnih parolah o večji blaginji v aktualnih razvojnih dokumentih.


Po avstrijskih merilih je revnih 72 odstotkov Slovencev


Revščina se v Sloveniji statistično prikazuje in analizira le kot indikator »stopnje tveganja revščine«, ki je 11,7-odstotna; poudarjajo celo, da smo med najboljšimi v Evropi. Vendar je nacionalna revščina relativna glede na raven povprečnih plač v državi, zato se razlikuje višina dohodka, ki predstavlja prag revščine v posamezni državi. V Sloveniji je prag revščine mesečni razpoložljivi dohodek v višini 466 evrov za samsko osebo in 978 evrov za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka).


V Avstriji je po podatkih Eurostata za leto 2006 prag revščine enkrat višji; za samsko osebo 893 evrov in za štiričlansko družino 1875 evrov oziroma 937,5 evrov povprečno na odraslega. Če bi avstrijski dohodek, ki je določen kot prag revščine, upoštevali v Sloveniji, kar bi bilo smiselno glede na približno enako raven cen potrošnih dobrin (in le deset odstotkov dražji bencin), bi zaznavali precej višjo stopnjo revščine. Po avstrijskem merilu in zadnjih statističnih podatkih o velikosti bruto plače v Sloveniji (neto plača je povprečno 65 odstotkov bruto plače) bi bilo v Sloveniji pod pragom revščine kar 70,7 odstotka zaposlenih, ki prejemajo plačo, oziroma 485.000 zaposlenih. Poleg zaposlenih bi bila pod pragom revščine pri nas tudi velika večina upokojencev - 93 odstotkov ali 483.000 ljudi. Ocenjujemo, da po avstrijskih merilih živi pod pragom revščine kar 72 odstotkov ali 1.450.000 Slovencev in Slovenk - ob predpostavki povprečno še ene vzdrževane osebe na dva dohodka (plača ali pokojnina). Če bi primerjali slovenski življenjski standard z razvitimi državami z višjimi plačami od Avstrije, denimo Luksemburgom, Norveško, Dansko, Irsko, Veliko Britanijo, Finsko, potem bi bili v Sloveniji še bolj revni. Iz grafikona je razvidno, da je prag revščine v Sloveniji zaradi nizkih plač določen med najnižjimi med državami v Evropi in je zato statistično prikazana stopnja revščine nizka, v realnem življenju pa je revščina večja.


Ocenjena stopnja revščine prikazuje stanje življenjskega standarda v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo, ki se je leta 2007 še bolj znižal zaradi izredno visoke rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, predvsem hrane in goriv po uvedbi evra. Pri tem je treba upoštevati še visoko zadolženost slovenskih gospodinjstev zaradi stanovanjskih in potrošniških posojil, kar še bolj zmanjšuje razpoložljivi mesečni dohodek. Življenjski standard Slovencev in Slovenk se je v zadnjih letih kljub dinamični gospodarski rasti in visoki ravni razvitosti gospodarstva celo znižal.


Celoten članek preberite v delovi prilogi FT!