Prišli smo do točke, ko se končno lahko začnemo pogajati z bankami

Ljubljana - Včeraj se je zgodila še ena manjša sprememba v pripravah na postopek prisilne poravnave v Istrabenzu. Predstavniki konzorcija osmih bank večjih upnic so upravi predstavili predlog dopolnitve načrta finančnega prestrukturiranja družbe. »Hvala bogu, da smo prišli do točke, ko se lahko o čem pogajamo, in zdaj se bomo šele začeli pogajati,« je povedal Bogdan Topič, predsednik uprave koprskega holdinga, ki je dodal, da so v predlogu bank elementi, ki so za upravo nesprejemljivi. Na primer, da bi se moral končati proces finančne sanacije v treh letih, do konca 2012.

 

»To je popolnoma nesprejemljivo in nerealno,« je po kratkem premisleku dejal Topič, ki je odgovoril na nekaj naših vprašanj, povezanih s sanacijo Istrabenza in njegovih lastnikov.

 

Ali je res, da vas bodo zamenjali na prvi seji nadzornega sveta, ker želi Petrol svojo upravo in banke svojega člana v upravi?

To pišejo nekateri mediji, njih morate vprašati. Jaz imam drugačne informacije. Nekdo manipulira z informacijami, in ne vem zakaj.

 

Torej ni res, da želi Petrol drugače voditi holding, kakor to počnete zdaj vi?

To berete v dveh slovenskih dnevnikih. Ne vem, kaj je to, in zato težko komentiram. Kaj bodo naredili lastniki, ne vem. V fazi, ko smo se začeli pogajati z bankami, bi rad videl heroja, ki se bo s tem ukvarjal. Kar zadeva mene, ni nobenega problema. Imam normalne komunikacije z lastniki. Osebno nočem odgovarjati na takšne insinuacije v medijih.

 

Zakaj se je potem zgodil preobrat v nadzornem svetu?

Ne vem. To je odnos med nadzorniki. Tako so se odločili. Meni je vseeno, kako so se odločili. Jaz delam za vse tri lastnike, za vseh 15.000 delničarjev, kolikor jih je.

 

Ali je za vsem tem Bavčar?

Mislim, da ne. Ni pa nujno, da vse vem.

 

Drugi pa govorijo, da ste njegova podaljšana roka ...

Ha, ha ... To so neumnosti. Koga smo zamenjali v Drogi Kolinski? Branka Greganoviča, svetovalca Igorja Bavčarja, ki je zanj neformalno vodil zgodbo Droge.

 

Odpravljate Bavčarjev vpliv v Drogi?

Posredno bi lahko tako razlagali. Ni pomembno, ali je Bavčarjev človek ali ne. On je zagovarjal, da je treba Drogo Kolinsko prodati. Imel je drugačen poslovni pogled na prihodnost odvisne družbe. Ta pogled se je, ko ni več Igorja Bavčarja, spremenil. Nisem za to, da pod ceno prodamo Drogo Kolinsko takoj, ampak imam drugačen koncept.

 

Vas pri tem konceptu podpirajo največji lastniki?

To morate vprašati njih. Izhajal sem s stališča racionalnega poslovanja in reševanja izgube Droge Kolinske. Racionalizacija je bila temeljni motiv, ki je dober za vse lastnike. Lastniki ne morejo razpravljati o tem, ali je Francelj dober ali ni. To je naloga nadzornega sveta Droge Kolinske, v katerem sem jaz in nisem edini. Glasovalo je šest ljudi in nihče ni bil proti.

 

Niso pa dovolili, da bi ustanovili upravni odbor in imeli bolj neposreden vpliv.

Pobudo o enotirni upravi smo umaknili, da ne bi po nepotrebnem zapletli pogajanj z bankami. Ali so banke res hotele to ali so bile proti, niti ne vem. Nam je nadzorni svet naložil, da moramo aktivno upravljati odvisne družbe. Mi smo le izvrševali sklepe nadzornega sveta, za katere so glasovali vsi Petrolovi nadzorniki.

 

Vas podpirajo pri strategiji vodenja Droge?

O tem nismo niti razpravljali, ker te točke ni bilo na nadzornem svetu. To, da imajo banke pomisleke, je produkt enega medija. V komunikaciji z bankami nisem nikoli dobil nobene eksplicitne zahteve niti pripombe v smislu, da nečesa ne bi smeli narediti.

 

Danes so vam banke ponudile nekaj novega?

Ta predlog je dopolnjen predlog tistega, o čemer smo se že pogovarjali. O njem smo se pogovarjali eno uro. So pa v njem elementi, ki so za nas nesprejemljivi. Na primer, da bi se moral končati proces finančne sanacije do konca 2012. To je nerealno. Preostalega ne bi komentiral, ker je to stvar naslednjih izračunov, pogajanj, dogovorov ... In ne bi rad govoril o podrobnostih.

 

Sklepam, da gre tudi za vprašanje vrstnega reda dezinvesticij ...

Pravilno sklepate. Mi se bomo zdaj resno lotili analize. To je zdaj drugače, kakor je bilo julija. Narediti moramo simualcije, kakšen je lahko rezultat za lastnike, za banke ... Nove elemente je treba preigrati in mislim, da bomo prihodnji teden poglobljeno razpravljali.

 

Zakaj hočejo banke tako aktivno upravljati poravnavo? Lahko bi postavile bolj splošne pogoje in zahteve ...

Pravilno razmišljate. Njihov posel je, da dobijo denar, ki so ga posodile, nazaj. In v Sloveniji je zakon o gospodarskih družbah, ki jasno določa, kaj delajo lastniki uprave in banke. Zakaj imajo nekateri drugačne ambicije, je treba vprašati banke. Možen odgovor je, da imajo banke v posojilni zgodbi tudi investicijske banke. Možno je, da imajo ti deli kakšne druge načrte. To je v zvezi z vašim vprašanjem, kako nenavadno je, da te banke hočejo sedeti v naših nadzornih svetih, v upravi.

 

So banke dovolj poenotene, da bi se lahko dogovorile, kdo bo njihov zastopnik?

Na to vprašanje ne bom odgovoril, ker je ključno in je odgovor jasen tudi vam.

Več v tiskani izdaji Dela.