Protest za enakopravnost vseh migrantskih delavcev

Banjaluka - Po protestih v Sarajevu, Cazinu in Ljubljani so danes samoorganizirane skupine nekdanjih in sedanjih delavcev Prenove, hčerinskih družb SCT-ja, Vegrada in Gratima, ki so morali zapustiti Slovenijo zaradi poteka pogodbe o zaposlitvi, stečajev podjetij ali preprosto zaradi večmesečnega neizplačevanja plač, nadur, regresov in drugih pravic iz delovnega razmerja, pripravile še protestnih shod v Banjaluki, na katerem so zahtevale povrnitev odvzetih pravic in spremembo režima delovnih migracij. Podprli so jih delavci in aktivisti, organizirani v organizaciji Nevidni delavci sveta (IWW), ki so se z avtobusoma pripeljali iz Cazina in Ljubljane, ter lokalni organizaciji Unsa Geto in Oštra Nula.

Najštevilnejši so bili nekdanji delavci kočevske Prenove, podjetja, ki je postalo sinonim sistematičnega izkoriščanja tujih gradbenih delavcev v Sloveniji. Med njimi je bil tudi Mirzet Begić. »V podjetju nas je bilo okoli 70. Delali smo po 12, 15 ur na dan. Vztrajali smo, dokler smo psihično in finančno zmogli. Sam enostavno nisem mogel več in sem se vrnil domov. Zdaj nekaj delam, Prenova pa mi dolguje veliko denarja, za katerega smo jaz in drugi delavci prestali peklenske muke. Zato ne bomo odnehali in bomo do konca zahtevali izplačilo denarja in povrnitev delovnega dovoljenja. Ni nam poteklo, vendar v Sloveniji nismo mogli več preživeti. S pomočjo organizacije IWW v Sloveniji in Cazinu bomo nadaljevali s pritiski na oblast v Sloveniji in BiH. Obe sta krivi, saj sta podpisali sporazum, ki je omogočil takšno izkoriščanje.« Begić bi se v Slovenijo še vrnil, toda »najprej mora biti podpisan pravičnejši sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in BiH.«

Milenko Čušić iz Kopra trenutno prestaja podobno kalvarijo. Je eden od okoli 60 delavcev podjetja Gratim, ki že štiri mesece niso dobili plače. »Šef se nam sploh ne javlja, ne vem, kaj bomo.« Odvisen je od pomoči Rdečega Križa Slovenije, upa pa, da bo v ponedeljek dobil 229 evrov iz zneska 300.000 evrov, ki ga je za pomoč tujim delavcem namenila slovenska vlada.

Povorka okoli 70 delavcev in podpornikov iz nevladnih organizacij se je s parkirišča pod trdnjavo Kastel ob spremstvu transparentov in zvokov iz megafona odpravila proti slovenskemu konzulatu v središču mesta ter mimoidočim delili letake z opisom položaja migrantskih delavcev iz BiH v Sloveniji. Konzularni predstavnik je sprejel štiričlansko delegacijo delavcev in aktivista IWW Andreja Kurnika, ki mu je posredovala pet glavnih zahtev: takojšnjo spremembo zakona o delu in zaposlovanju tujcev, ki bi migrantskim delavcem takoj in ne šele po dveh letih neprekinjenega dela v Sloveniji omogočila pridobitev osebnega delovnega dovoljenja, s čimer bi imeli tudi pravico do zamenjave delodajalca in iskanja zaposlitve pri katerem koli delodajalcu na slovenskem trgu dela; takšno spremembo zakonodaje, po kateri bi imel delavec takojšnji dostop do vseh storitev socialne države; spremembo zakonodaje in administrativnih praks, tako da pravica do prebivanja v Sloveniji ne bi bila več vezana na pogodbo o delu; ustanovitev posebnega državnega sklada, ki bi delavcem izplačeval dolgove delodajalcev, denar od teh pa bi nato terjala država Slovenija. Nazadnje so delavski predstavniki zahtevali, da mora naša država v sklopu razvojne pomoči Bosni in Hercegovini za razvoj civilne družbe financirati sindikalno organiziranje migrantskih delavcev, s katerim bi se ti borili za pravice vseh oškodovanih delavcev v Sloveniji.

Po dobri uri so pogovore na konzulatu zaključili, izkupiček pa so premraženi delavci sprejeli z zmernim optimizmom. Po besedah Kurnika jim je konzul zagotovil, da bo pristojnim v Sloveniji poslal priporočilo, da morajo biti v reševanje težav v Sloveniji izigranih migrantskih delavcev vključeni tudi delavci, ki so državo morali zapustiti. V prihodnjih dneh bo IWW vložila zahtevo, da bi sredstva iz jamstvenega sklada in fonda 300.000 evrov lahko prejeli tudi delavci brez stalnega prebivališča v Sloveniji. Kurnik je za 15. marec napovedal novi shod delavcev v Cazinu, kjer se bodo odločili za naslednje korake. »Cilj je povrnitev odvzetih pravic vsem delavcem in radikalna sprememba slovenske zakonodaje, ki bi omogočila enakopravnost vseh migrantskih delavcev.« Nakazal je tudi potrebo po organizaciji podobnih shodov za migrantske delavce iz Tuzle in Makedonije.