Tiskane izdaje
Ljubljana - Uvedba enotne davčne stopnje pri davku na dodano vrednost na področju turizma in gostinstva bi stroške družb v panogi povečala za več kot 17 milijard tolarjev. Ukinitev davka na izplačane plače tega izpada ne bi nadomestila, saj je davek zaradi nizkih plač v panogi že zdaj razmeroma nizek, so se strinjali člani upravnega odbora Združenja za turizem in gostinstvo na Gospodarski zbornici Slovenije, ki nasprotujejo dvigu davčne stopnje in zahtevajo ohranitev konkurenčnosti turističnega gospodarstva.
Seje se je udeležil tudi v. d. direktorja direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar, ki je članom upravnega odbora pojasnil, da ministrstvo podpira sistem predlaganih reform, hkrati pa menijo, da si turizem zasluži posebno pozornost. " Slovensko turistično gospodarstvo se z ukrepi dodatno obremenjuje, kar je v nasprotju s cilji. Verjamem, da bi slovenski turizem lahko prenesel povečanje davčne stopnje z 8,5 na nekje okoli 10 odstotkov, več pa bi utegnilo povzročiti težave," je dejal Hribar.
Vse družbe, ki poslujejo na področju turizma in gostinstva, so v minulem letu plačale za 40 milijard tolarjev davka na dodano vrednost, od tega 12,7 milijarde tolarjev po nižji, 8,5-odstotni davčni stopnji. V primeru uvedbe enotne davčne stopnje v višini 20 odstotkov, bi družbe na področju turizma in gostinstva plačale še 17,2 milijarde tolarjev davka, od tega 15,7 milijarde tolarjev samo družbe v gostinstvu, je članom upravnega odbora analizo predstavila svetovalka združenja Majda Dekleva.
Člani odbora za reforme sicer obljubljajo, da se bo ta izpad nadomestil z ukinitvijo davka na izplačane plače, kar pa v primeru turističnega gospodarstva ne velja, saj so plače prenizke, da bi dosegli tak rezultat. Kar 43 odstotkov plač je nižjih od 165.000 tolarjev, 95 odstotkov preostalih je v razredu s 3,8-odstotno obdavčitvijo. Simulacija učinka uvedbe 20-odstotne enotne davčne stopnje in ukinitev davka na plače v gostinstvu je pokazala, da bi izguba še vedno znašala 12,9 milijarde tolarjev. V gostinstvu je bilo lani namreč plačanega 2,8 milijarde tolarjev davka na izplačane plače, kar pa ne nadomesti za prek 15 milijard tolarjev večjega davka na dodano vrednost.
Bo konkurenčnost padla?
Davčna stopnja v državah, s katerimi se Slovenija na področju turizma primerja, tudi v sosednjih državah, je nižja, kar bo konkurenčnost slovenskega turizma še dodatno prizadelo, so poudarili člani odbora. Tudi če bi slovenska turistična in gostinska podjetja delovala samo na domačem trgu, bi ta strošek težko prevalila, na mednarodnem trgu pa bo konkurenčnost sploh padla.
Stanje v turizmu je alarmantno. Če bodo sprejeti predlagani ukrepi, novih investicij ne bo, marsikdo se bo umakni, je poudaril direktor Term 3000 Dušan Bencik. Celotna panoga že ustvarja 2,4 milijarde tolarjev izgube, cene prihodnje leto naj bi bile enake kot letos, obstajajo celo pritiski po znižanju cen. "Ugotavljamo, da znašajo davčne stopnje v državah, ki so nam konkurenčne, od 2,4 do 10 odstotkov. Situacija je neugodna," je povedal Bencik in dodal, da bi turizem prenesel povišanje na desetodstotno davčno stopnjo ob hkratni razbremenitvi plač.
Predsednik združenja Danilo Daneu je povedal, da v združenju niso a priori proti enotni davčni stopnji, vendar so izračuni pokazali, da tudi gostinstvo in turizem tudi pri dvigu s 8,5 na 15 odstotkov beležila izgubo. "Zavzemamo se za to, da bi davčna stopnja ostala takšna, kot je, ker zvišanja ne bo mogoče prevaliti," je dejal Daneu. Predsednik uprave Kompasa Janez Pergar je poudaril, da mora turistično gospodarstvo zahtevati izračune, kako se jim bo izplačan davek povrnil. Sredstva evropskih strukturnih skladov po Pergarjevem mnenju pri tem ne štejejo. "Ponujajo lahko sredstva proračuna, ne pa evropskih sredstev," je dejal Pergar.
Pergar: Damijan nima pojma o naši panogi
Poudaril je, da člani odbora za reforme in njegov vodja Jože P. Damijan podcenjevalno govorijo o turistični panogi. "To je največja panoga na svetu in ti ljudje nimajo pojma o tej panogi, nič ne vedo o tej zadevi, kar je največja nevarnost za nas," je poudaril Pergar.
Člani upravnega odbora so ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila sklepe o stališčih turističnega gospodarstva o vplivih uvedbe enotne davčne stopnje. Ta stališča bodo posredovali vladi, ministrstvu za gospodarstvo, gospodarski zbornici in javnosti.
V kratkem naj bi po Hribarjevih besedah ustanovili tudi strateški svet za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, ki se bo prvič sestal v prvih dneh meseca decembra in eno od prvih vprašanj, s katerimi se bo ukvarjal, bo zagotovo vpliv enotne davčne stopnje na turizem in gostinstvo.
