Tiskane izdaje
Ljubljana - Natanko leto dni po začetku veljave protikadilskega zakona se slovenski javni prostor deli na kadilske terase in nekadilsko notranjost, še vedno pa se ne da konkretno oceniti negativnih vplivov protikadilske zakonodaje na poslovanje lokalov. Najbolj natančna ocena pravi, da se jih je zaprlo približno sto, v Združenju ponudnikov gostinskih storitev pa ocenjujejo, da jih je še precej več, vendar tega še niso sporočili Ajpesu.
Danes je natančno leto dni od začetka veljave tako imenovanega protikadilskega zakona, ki je kadilce iz lokalov in drugih javnih prostorov pregnal na terase, v šotore in pred vhode poslovnih stavb. Med sprejemanjem zakona so bili najglasnejši nasprotniki ravno gostinci, ki so opozarjali na veliko poslovno škodo, ki jo lahko zakon prinese predvsem majhnim lokalom. »O posledicah zakona smo naredili dve raziskavi, septembra bomo naredili še eno. Težko spremljamo, kolikšne so posledice zakona, saj se je dogajalo, da so lastniki lokalov kršili obratovalni čas ali pa so lokale zaprli, pa tega niso prijavili Ajpesu. Vemo, da se za takšen način odločajo predvsem na obrobju. Poleti težava sicer ni tako žgoča, toda glede na dogajanje v tujini sklepamo, da bo treba sprejeti vsaj minimalne spremembe, ki bodo omogočale normalno delo v gostinstvu,« je dejala Esmeralda Canjuga Vidmar iz Združenja ponudnikov gostinskih storitev. Natančnih podatkov o tem, koliko gostinskih lokalov se je zaprlo v zadnjem letu, sicer ni, znano je, da se jih je zaprlo približno sto po vsej Sloveniji, verjetno pa jih je še precej več, opozarja sogovornica. Gostinci namreč sprememb ne prijavijo Ajpesu, zaradi različnih vzrokov pa se ne želijo izpostavljati.
V zadnjem letu je na posledice protitobačne zakonodaje najglasneje sicer opozarjal novogoriški Hit, kjer so takoj po sprejemu zakonodaje občutili več kot 20-odstotni padec realizacije, kot je včeraj pojasnil vodja korporativnega komuniciranja v Hitu Tilen Majnardi. »Po izkušnjah z našega glavnega trga, Italije, smo ugotovili, da je bil ta padec pri nas enak kot pri njih po sprejetju protikadilske zakonodaje. Položaj se v letu, dveh počasi umiri,« je izkušnje sosedov povzel sogovornik, ki je v tem trenutku vplivu protikadilske zakonodaje pripisal še približno desetodstotni primanjkljaj prometa. Vendar Majnardi poudarja, da se tudi v Hitu zavzemajo za spremembe protikadilske zakonodaje. Medtem pa je direktor Savine skupine Turizem Andrej Šprajc pojasnil, da v hotelskem delu dejavnosti niso čutili nobenih negativnih posledic protikadilske zakonodaje.
»V poslovnih poročilih ob polletju je pri igralništvu mogoče opaziti, da za vzrok upadanja prometa omenjajo tudi kadilski zakon, kar bo verjetno res držalo, ker so igralci pogosto tudi strastni kadilci,« se je včeraj z Majnardijem strinjal svetovalec na Turistično-gostinski zbornici Slovenije Srečko Koklič, ki tako priznava, da je zakon na igralnice verjetno res nekoliko bolj vplival. Tudi Koklič opozarja, da se poleti upad prometa ne pozna tako zelo, sicer pa meni, da mora za natančnejšo oceno posledic zakona preteči nekoliko več časa. Večina gostinskih lokalov je po začetnem šoku v tem času že uredila terase, kjer se lahko zadržujejo kadilci, zato po mnenju sogovornika tudi izpad prihodka zaradi zakona ne bi smel biti tako velik, kot je sprva kazalo.
Iz tiskane izdaje Dela.
