Putin finančno krizo označil za "popoln vihar"

Udeležence Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu je nagovoril kitajski premier Wen Jiabao, ki je ZDA pozval k sodelovanju v boju proti finančni in gospodarski krizi. Za njim je spregovoril še Vladimir Putin. Fotogalerija!

Objavljeno
27. januar 2009 22.19
Barbara Pavlin/Ma.J./STA
Barbara Pavlin/Ma.J./STA
Davos - Udeležence Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu je na današnji prvi dan srečanja nagovoril kitajski premier Wen Jiabao, ki si je v svojem govoru zastavil ambiciozen cilj osemodstotne gospodarske rasti v letu 2009, ki bi ohranila socialno stabilnost Kitajske. Kot je poudaril, je kriza Kitajsko postavila pred "vrsto izzivov", vključno z naraščanjem brezposelnosti, ki je posledica propada izvoznih trgov, kot je ameriški. Obenem je Jiabao ZDA pozval k sodelovanju v boju proti finančni in gospodarski krizi.

 

Veliko razburjenja je med udeleženci povzročila izjava finančnega ministra ZDA Timothyja Geithnerja, da bi morala Kitajska dvigniti vrednost svoje valute v primerjavi z dolarjem. Po Geitherjevih besedah je predsednik ZDA Barack Obama prepričan, da Kitajska nalašč manipulira z vrednostjo svoje valute, zato bo nova administracija s to državo postopala ostreje.


Stephen Roach, ki v banki Morgan Stanley predseduje oddelku za Azijo, je nasvet prvega finančnika ZDA označil za katastrofalen, saj doslej še nikdar ni videl države, ki bi v času recesije prostovoljno dvigovala vrednost svoje valute.


Po Wenu je udeležence foruma v Davosu nagovoril še ruski premier Vladimir Putin, ki je svetovno finančno krizo označil za "popoln vihar". Podobno kot pred njim že Wen se je tudi Putin pri analizi vzrokov za krizo lotil ameriških bank in administracije prejšnjega predsednika ZDA Georgea Busha. Kot je dejal, ZDA ne bo kritiziral, je pa spomnil, da je še pred letom dni ameriški predstavnik v Davosu izpostavljal temeljno stabilnost ameriškega gospodarstva. "Danes pa investicijske banke - velik ponos Wall Streeta - dejansko ne obstajajo več," je dejal in ocenil, da to dejstvo govori glasneje kot katerekoli besede.

Ruski premier je spregovoril tudi o energetski varnosti in poudaril, da je treba po eni strani z gradnjo novih plinovodov zagotoviti nove dobavne poti, po drugi strani pa je treba določiti fiksne cene za tranzit plina.

Letošnji Svetovni gospodarski forum v švicarskem Davosu naj bi bil sicer zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, največje po "Veliki depresiji", ki se je začela v ZDA in potisnila gospodarstva skorja vseh držav v recesijo, še posebej zanimiv.

Svetovna elita o poteh iz globalne krize (Iz sredinega tiskanega Dela)

V švicarskem Davosu se danes začenja Svetovni gospodarski forum (WEF), 39. letno zasedanje politične in ekonomske elite sveta, ki so ga letos naslovili Oblikovanje sveta po krizi. Kot je povedal Robert Greenhill, poslovni direktor Wefa, je bil forum ustanovljen v 70. letih preteklega stoletja v času delitve in negotovosti, letos pa se bo k tem koreninam vrnil. Dodal je, da je v času krize vlada pomembnejša kot kdar koli, predvsem pa je pomemben njen odnos z zasebnim sektorjem.

Tako naj bi bilo srečanje letos veliko bolj resno kot pretekla leta, v okviru nosilne teme o premagovanju globalne gospodarske krize ter s tem povezanim oživljanjem svetovnega gospodarstva in vrnitve zaupanja v finančni sistem pa so organizatorji v program vključili tudi pogovore o energetiki, podnebnih spremembah, prosti trgovini in razvojnih pomočeh ter trajnostnem razvoju in učinkovitejšem globalnem upravljanju.

Foruma, ki bo do 1. februarja, se bo uradno udeležilo 2600 političnih in gospodarskih voditeljev ter predstavnikov civilne družbe, med katerimi bodo številni igralci, pisatelji, oblikovalci in arhitekti, a letos brez Bona Voxa, prvaka irske glasbene skupine U2, in ameriške igralke Angeline Jolie, ki sta se ga v zadnjih letih redno udeleževala. Pričakujejo 43 državnih voditeljev, med njimi bo tudi ruski premier Vladimir Putin, ki bo imel nagovor ob odprtju, pa kitajski prvi minister Wen Jiabao, japonski premier Taro Aso, nemška kanclerka Angela Merkel in britanski premier Gordon Brown.

Srečanja v švicarskih Alpah naj bi se udeležilo tudi 17 finančnih ministrov, 19 šefov centralnih bank, 22 gospodarskih ministrov, 16 zunanjih ministrov, devet evropskih komisarjev in voditeljev 30 svetovnih organizacij, s sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Munom na čelu. Manj bo predstavnikov nekaterih najpomembnejših svetovnih podjetij in bančnikov, saj se prav zdaj ukvarjajo z blaženjem posledic krize ali pa so med tistimi, ki so izgubili službo. Tako ne bo Johna Thaina, nekdanjega šefa Merril Lyncha, pa Vikrama Pandita, prvega moža Citigroupa, in Dicka Fulda iz propadlega Lehman Brothersa. Prav tako ne bo velikih zabav, ki so jih pripravljale omenjene in druge družbe, kajti njihovi proračuni za zabavo so letos precej okrnjeni.

Od slovenskih gospodarstvenikov se foruma udeležujeta Cvetka Selšek, prva dama SKB, in Marko Kryžanowski, predsednik uprave Petrola, ki se bo srečal z vodilnimi iz bančništva in energetike, a nam konkretnih imen zaradi usklajevanja terminov še niso mogli zaupati.

Sočasno z Davosom se je v brazilskem mestu Belem začel tudi Svetovni socialni forum antiglobalističnih skupin, na katerem bodo poskušali najti alternativo za reševanje svetovne gospodarske krize in nov model, ki bi zamenjal kapitalizem svobodnega trga. Udeleženci antidavoškega foruma so med drugim tudi brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, bolivijski voditelj Evo Morales, ekvadorski Rafael Correa, predsednik Paragvaja Fernando Lugo in voditelj Venezuele Hugo Chavez.