Putin: Rusija je prisiljena izvažati energijo na vzhod

Moskva - Rusija je po besedah ruskega predsednika Vladimirja Putina prisiljena širiti izvoz energije proti vzhodu, saj se na zahodu sooča z mnogimi ovirami. "Kljub visokemu povpraševanju po energiji, nas skušajo na severu, zahodu in jugu omejevati," je pred današnjim srečanjem z nemško kanclerko Angelo Merkel v Tomsku dejal Putin in ob tem zagotovil, da bodo spoštovali obveznosti do Evropske unije.

Putin je v sibirskem mestu Tomsk glede izvažanja energije v Azijo še dejal, da se Rusija "pogosto sooča z metodami nepoštene konkurence na svetovnih trgih". Hitra gospodarska rast v azijskih državah pa po njegovih besedah pomeni, da bi lahko Rusija našla nove kupce v tej regiji. Rusija se je sicer že pred tem pritoževala zaradi domnevnih poskusov blokiranja širitve izvoza energije na evropske trge in zaradi nižjih plačil za nafto z Urala v primerjavi z zahodnimi vrstami nafte.

Prejšnji teden zagrozil že Gazprom

Prejšnji teden je EU z zmanjšanjem dobav zemeljskega plina zagrozil že šef največjega svetovnega energetskega podjetja Gazprom Aleksej Miller. "Ne bi smeli pozabiti, da se dejavno seznanjamo z novimi trgi Severne Amerike in Kitajske. Proizvajalci zemeljskega plina iz Srednje Azije namenjajo pozornost kitajskemu trgu. Ne po naključju: tekmovanje za energetske vire je vse ostrejše," so ob tem zapisali v Gazpromu.

Gazprom je ob tem zagotovil, da bo izpolnil pogodbe s svojimi evropskimi strankami, vendar pa bi morale biti v prihodnjih odnosih z Evropo upoštevane tudi želje Gazproma, da vstopi v evropsko distribucijo zemeljskega plina in električne energije. Gazprom je izrazil zanimanje za prevzem britanskega ponudnika zemeljskega plina Centrica, vstop na nemški trg električne energije in sodelovanje pri povečanju kapacitete grško-turškega plinovoda.

Britanski premier Tony Blair je ob tem že zagotovil, da London ne bo nasprotoval Gazpromovemu prevzemu Centrice. Strah pred morebitnim vmešavanjem britanske vlade v načrte Gazproma na otoškem energetskem trgu naj bi bil po poročanju britanskega časnika Financial Times eden izmed glavnih vzrokov za to, da se je šef Gazproma odločil zagroziti EU.

Na dogajanje se je odzval tudi avstrijski minister za gospodarstvo in predsedujoči Svetu gospodarskih ministrov EU Martin Bartenstein. Zavzel se je za pomiritev spora med EU in Gazpromom ter dejal, da lahko v njem oboji le izgubijo. "Rusi bi bankrotirali, mi pa zmrznili," je dejal Bartenstein.

Naftovod z ovinkom

Poleg tega je danes ukazal, da mora biti načrtovani naftovod, ki bo vodil iz Sibirije do Kitajske, zgrajen dlje stran od Bajkalskega jezera.

Rusija bo konec meseca začela gradnjo 11,5 milijarde dolarjev vrednega naftovoda, ki bo potekal od vzhodnosibirskega mesta Tajšet do tihomorske obale in katerega del bo potekal do kitajskega mesta Datsin. Vendar pa bo ta naftovod zaradi Putinovega ukaza sedaj potekal po rahlo spremenjeni poti.

Putin je namreč potrdil načrte, po katerih bo ruski koncern Transneft, ki bo gradil naftovod, moral ta strateško pomembni naftovod zgraditi najmanj 40 kilometrov stran od severne obale Bajkalskega jezera, ki je sicer največje sladkovodno jezero na svetu. V Transneftu so sprva načrtovali, da bo naftovod potekal le 800 metrov stran od severne obale jezera, kjer bi izkoristili že obstoječo železniško progo.

"Na ta način bomo občutno zmanjšali ekološka tveganja še pred začetkom gradnje naftovoda. Ta dogovor lahko imamo za dokončen," je danes v Tomsku dejal Putin. Območje ob severni obali jezera je namreč močno podvrženo potresom, zato so okoljevarstveniki, pa tudi lokalni in regionalni uradniki opozarjali, da naftovod predstavlja veliko grožnjo enemu najčistejših jezer na svetu. "Za nas je to velika zmaga," je dejal predstavnik okoljevarstvene organizacije Greenpeace Andrej Petrov.

Putin in Merklova začela rusko-nemške vladne posvete

Merklova je ob začetku pogovorov dejala, da se veseli posvetov o tem, kako še izboljšati odnose med državama na področjih znanosti, izobraževanja, kulture, izmenjave mladih in gospodarstva. "To je zelo pozitivno znamenje," je dejala kanclerka, ki jo spremljajo ministri in poslovneži. Ti naj bi s svojimi ruskimi kolegi v četrtek sklenili več sporazumov.

Rusija ob posvetih stavi predvsem na izgradnjo gospodarskih odnosov. Osrednja tema pogovorov bo "energetska komponenta", je pred novinarji v Tomsku danes dejal Sergej Prihodko, zunanjepolitični svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina. Poleg naftovoda po Baltiku iz Rusije v Nemčijo naj bi nameravali obe strani "iskati nove partnerje in vire", je dodal Prihodko in pojasnil, da bi v projekt lahko denimo vključili Nizozemsko.

Merklova in Putin se bosta po napovedih na srečanju dotaknila iranskega jedrskega vprašanja, glede katerega si tako Moskva kot Berlin prizadevata, da bi ga rešili z diplomatskimi sredstvi. Beseda naj bi tekla tudi o finančni pomoči palestinski vladi pod vodstvom gibanja Hamas in o Belorusiji. Sogovorniki naj bi razpravljali še o predsedovanju skupini G-8, ki jo letos vodi Rusija, prihodnje leto pa naj bi predsedovanje prevzela Nemčija. Ta tema je aktualna pred vrhom skupine, ki bo sredi julija v ruskem Sankt Peterburgu.